Up-97/01

3. 4. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. ob V., v priporu v ZPKZ U., Oddelek v Murski Soboti, na seji senata dne 3. aprila 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Kr 3/2001 z dne 7. 3. 2001 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 12. 3. 2001 vložil ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče pripor zoper pritožnika iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) podaljšalo še za tri mesece, do 11. 6. 2001.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 19. in 20. člena Ustave. Navaja, da je v postopku zgolj zaradi tihotapljenja in ne zaradi prodaje mamil. Tudi to naj bi ne držalo, saj naj bi le zaradi obljub policije, da ne bo kaznovan, priznal, da se je v paketih, ki jih je prevažal, nahajalo mamilo. Zanika obstoj utemeljenega suma in navaja, da je v priporu le zato, ker je nekaj peljal, čeprav za prevoz ni dobil nobenega plačila.

Pritožnik zanika tudi storitev očitanega mu kaznivega dejanja in pri tem navaja, da ga bremenita dve priči, ki niti nista videli, kaj je peljal in zato, samo domnevata, da je bilo to mamilo; sam pa mamila še nikoli v življenju ni videl. Zanika tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in se pri tem sklicuje na to, da so vsi soobdolženci priprti, njegova vloga pa je nepomembna, saj meni, da ga sploh ni mogoče označiti kot sostorilca. Odreditev pripora po mnenju pritožnika tudi ni neogibno potrebna za varnost ljudi, prav tako pa Vrhovno sodišče pri podaljšanju pripora, kot zatrjuje, ni ugotavljalo in upoštevalo sorazmernosti niti ni ugotovilo realne nevarnosti ponavljanja tega kaznivega dejanja in tudi ne konkretnih okoliščin (npr.: zaposlitev z visokim osebnim dohodkom, da je od storitve kaznivega dejanja poteklo že devet mesecev). Meni, da gre v njegovem primeru za kršitev 20. člena Ustave, saj bi se lahko javljal policijski postaji, nahajal v hišnem priporu, nikakor pa ne v priporu, kot najhujšem posegu v osebno svobodo. Pritožnik predlaga odpravo pripora in njegovo nadomestitev z milejšim ukrepom.

B.

3.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka citiranega člena lahko Ustavno sodišče pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Zoper sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora je po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Pritožnik ni izkazal, da bi pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal izredno pravno sredstvo - zahtevo za varstvo zakonitosti in tudi ni predlagal obravnave ustavne pritožbe pred izčrpanostjo tega izrednega pravnega sredstva. Že glede na datum izdaje izpodbijanega sklepa je treba ugotoviti, da ima pritožnik še vedno odprt rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

5.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata: dr. Mirjam Škrk