Jedro

Ker je tožeča stranka gradnjo izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je treba gradnjo ustaviti do izdaje novega ustreznega gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Gradbene inšpekcije z dne 10.12.1992, s katero je prvostopni organ ustavil dela pri izgradnji stanovanjske hiše na parceli št. 1257/4, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. V tožbi tožnica stranka ponovno navaja, da gradnja njene stanovanjske hiše poteka v skladu z gradbeno dokumentacijo. Ne gre namreč za zgraditev dodatne etaže, kot to napačno ugotavlja tožena stranka, temveč gre le za podaljšek in ojačanost temeljev, ki se bo po zaključku gradbenih del zasul. Meni, da v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno, da se objekt ne gradi oziroma materiali ne izdelujejo po vnaprej izdelani tehnični dokumentaciji, kar je za presojo bistvenega pomena. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne. Tožba ni utemeljena.

Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) v 2. alinei 2. točke 91. člena določa, da ima gradbeni inšpektor pravico z odločbo odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja ali izdelava oziroma uporaba materiala, če se objekti ne gradijo oziroma materiali ne izdelujejo po vnaprej izdelani tehnični dokumentaciji in utegne to spraviti v nevarnost stabilnost in obstoj objektov, življenje in zdravje ljudi, prometa in sosednjih objektov.

Ker je tožena stranka v predhodnem postopku ugotovila in tega tožnica niti sama ne zanika, da gradnja stanovanjske hiše na parc. št. 1257/4 ne poteka povsem tako, kot je določeno v gradbenem dovoljenju, in da gre za razlike pri temeljenju objekta, je tudi pravilno presodila, da take spremembe pogojujejo nove izračune stabilnosti in varnosti objekta. To še posebno zato, ker objekt stoji na neravnih tleh, to pa povečuje nevarnost za stabilnost in obstoj objekta. Zato je tožena stranka pravilno zaključila, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za izdajo odločbe, s katero je bilo tožnici naloženo, da ustavi dela pri izgradnji stanovanjske hiše. Pri tem sodišče tožnici pojasnjuje, da je bistvenega pomena za tako odločitev samo ocena, ki jo je sprejela tožena stranka, da gradnja objekta v nasprotju z gradbenim dovoljenjem lahko spravi v nevarnost stabilnost in obstoj objekta, s tem pa tudi življenje in zdravje ljudi ter prometa. Prav zato, da se odvrne potencialna nevarnost in predvsem v interesu tožnice same, mora ta dati narediti nove račune stabilnosti in varnosti objekta in dobiti ustrezno dovoljenje za spremenjeno gradnjo ter šele nato nadaljevati z gradnjo objekta.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).