Jedro

Odreditev pripora med trajanjem kazenskega postopka je najbolj invaziven ukrep v svobodo obdolženca, ki zahteva skrbno presojo dokazov in iz njih izhajajočih dejstev, zato gre pri izdaji sklepa za odreditev pripora za samostojno meritorno odločitev med kazenskim postopkom. Iz tega razloga bi morala toženka nagrado za vloženo pritožbo tožnice zoper sklep o odreditvi pripora odmeriti po 1. točki tarifne številke 11 OT in ne po 2. točki te tarifne številke.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju, številka Bpp 87/2022 z dne 29. 3. 2022 se v točki III. izreka odpravi in se zadeva vrne v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju toženka) ugodilo tožničinemu zahtevku, ji priznalo nagrado ter potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupnem znesku 622,20 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 112,20 EUR (I. točka izreka) in odločilo, da se sredstva za izplačilo priznanega zneska izplačajo iz proračuna sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka). V presežku je zahtevek tožnice zavrnilo (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila upravičencu A. A. dodeljena izredna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kranju s številko II K 7709/2022. Toženka je v nadaljevanju pojasnila razloge za ugoditev tožničinemu zahtevku do višine 622,20 EUR in razloge za zavrnitev preostalega zahtevka. Med drugim je tožnici namesto zahtevanih 375 točk za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora z dne 11. 2. 2022 priznala zgolj 300 točk po tar. št. 11/2 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ker je po ustaljeni sodni praksi sklep o odreditvi pripora procesni in ne meritorni sklep.

Bistvene navedbe strank upravnega spora

3.Tožnica je v tožbi pojasnila, da ji je bil neutemeljeno zavrnjen del priglašenih odvetniških stroškov, ki se nanaša na nagrado za sestavo pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora z dne 11. 2. 2022. Toženka ji je namesto 750 točk - pravilno EUR (600 EUR povečanih za 25 % po tar. št. 11/ 1 OT) priznala le 300 točk - pravilno EUR (600 EUR, zmanjšanih za 50 % po tar. št. 11/2 OT), pri tem pa navedla, da se sklep o odreditvi pripora po ustaljeni sodni praksi šteje za procesni sklep. Izpodbijani sklep je v tem delu nepravilen in nezakonit. Glede na 202. člen v zvezi z 201. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba, saj mora sodišče pred njegovo izdajo presoditi, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov po prvem odstavku 201. člena ZKP ter ali je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka. Pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov mora senat upoštevati vsebino dokazov in iz njih izhajajoča dejstva ter na njihovi podlagi ugotoviti, ali je podana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Takšni stališči sta zavzela tudi Upravno sodišče v odločbah I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 in III U 42/2019 z dne 4. 2. 2021 ter upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) v pojasnilu k Odvetniški tarifi št. UO-12.7.216-PLZ z dne 12. 7. 2016. Ker je šlo v obravnavanem primeru za pritožbo zoper meritorno odločitev, bi morala toženka za sestavo pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora z dne 11. 2. 2022 tožnici priznati 375 točk. Tožnica je glede na navedeno sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnici priznajo nagrada in potrebni izdatki v skupni višini 786,90 EUR, pri čemer je v navedeni znesek že vštet DDV v višini 173,12 EUR oziroma da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Tožnica je priglasila tudi stroške postopka v upravnem sporu.

4.Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na obrazložitev iz izpodbijanega sklepa in vztrajala pri odločitvi, da se sklepi o odreditvi in podaljšanju pripora po ustaljeni sodni praksi štejejo za procesne sodne odločbe. Po mnenju toženke bi bilo nerazumno šteti posamezne sklepe o odreditvi pripora oziroma podaljšanja pripora med kazenskim postopkom za meritorne sodne odločbe, saj so ti izdani med postopkom sodišča prve stopnje, za meritorno sodno odločbo pa gre le takrat, ko sodišče po izvedenem dokaznem postopku in zaključku postopka meritorno odloči o vsebini obtožbe. Dejstvo, da mora sodišče vsakokrat po uradni dolžnosti preveriti, ali so za pripor še podani zakonski razlogi, prav tako pa tudi obstoj utemeljenega suma, ali je storilec storil očitano kaznivo dejanje, po mnenju toženke ne more pripeljati do drugačne odločitve. Sodišču je predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 poslalo kopijo tožbe tudi upravičencu do BPP A. A., pri čemer slednji na tožbo ni odgovoril.

Odločitev sodišča

Tožba je utemeljena.

6.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožnica, čeprav izpodbija sklep v celoti, smiselno izpodbija le III. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj I. točka izreka ne posega v njen pravni interes. Odprava celotnega izpodbijanega sklepa bi bila namreč tožnici v škodo, saj ne izpodbija že odmerjenih stroškov in nagrade, priznanih s I. točko izreka navedenega sklepa. Sodišče je zato opravilo presojo zgolj zavrnilnega dela sklepa.

7.Šesti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

8.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali sestava pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora pomeni dejanja opravljena v zvezi z meritornimi odločbami ali v zvezi s procesnimi odločbami. Toženka je namreč štela za pravilno stališče, da gre pri sklepu o odreditvi pripora za dejanja, opravljena v zvezi s procesnimi odločbami in tožnici odmerila nagrado na podlagi 2. točke tar. št. 11 OT in ne po tar. št. 11/1 OT.

9.Sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu ni moč najti razlogov za takšno odločitev toženke. Odločitve zato v tem delu ni moč preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena in 228. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP). Toženka je le točkovala pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora po navedeni tarifni številki OT, navedla, da je takšno stališče sodne prakse, svoje odločitve pa ni pojasnila glede na določbe ZKP, ki urejajo pripor in ni utemeljila, zakaj je, ob upoštevanju določb ZKP treba šteti, da je bil konkretni sklep o odreditvi pripora, zoper katerega je bila vložena pritožba, procesna in ne meritorna odločitev.

10.Sodišče hkrati ugotavlja, da se je sodna praksa že izrekla o vprašanju, kakšno vrsto odločitve pomeni sklep o odreditvi pripora in v zvezi s tem sledi tožničinemu stališču. Upravno sodišče je tako v zadevah I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 in II U 214/2022 z dne 7. 11. 2023 zavzelo stališče, da pri izdaji sklepa o odreditvi pripora ne gre za procesno odločitev. Pri omenjenem sklepu je namreč vselej treba opraviti presojo, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov, določenih v prvem odstavku 201. člena ZKP. Čeprav je standard obrazložitve pri sklepu o odreditvi pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov in iz njih izhajajoča dejstva ter na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Ta vrsta odločitve ne more predstavljati procesne odločbe, saj se z njo ne odloča o vprašanjih glede samega postopka.

11.Sodišče ne sledi navedbam toženke v odgovoru na tožbo, da bi bilo posamezne sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora nerazumno šteti kot meritorne sodne odločbe. Odreditev pripora med trajanjem kazenskega postopka je namreč najbolj invaziven ukrep v svobodo obdolženca, ki zahteva skrbno presojo dokazov in iz njih izhajajočih dejstev, zato gre pri izdaji sklepa za odreditev pripora za samostojno meritorno odločitev med kazenskim postopkom. Iz tega razloga bi morala toženka nagrado za vloženo pritožbo tožnice zoper sklep o odreditvi pripora odmeriti po 1. točki tar. št. 11 OT in ne po 2. točki te tar. št.

12.Ob takih okoliščinah, ko toženka izpodbijane odločitve ni v celoti obrazložila tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, hkrati pa zgoraj opisani razlogi nakazujejo tudi na nepravilno uporabo OT kot materialnega prava, je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v zavrnilnem delu, to je v III. točki izreka odpravilo in zadevo v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala toženka bolj argumentirano utemeljiti in obrazložiti svojo odločitev glede procesne narave sklepa o odreditvi pripora, pri tem pa upoštevati stališče navedene sodne prakse.

13.Tožnik je s tožbo sicer predlagal, da naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije. ZUS- 1 v prvem odstavku 65. člena določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Sodišče sodi, da upoštevajoč načelo delitve oblasti ter naravo stvari, pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije niso izpolnjeni, tožnik pa tudi ne zatrjuje, da bi mu odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela težko popravljivo škodo.

14.Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glede stroškov postopka

15.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožnici v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

16.Ker je bila zadeva rešena po sodnici brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej skupaj 347,70 EUR. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).