Jedro

Poleg višine taksne obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje tožnika in njegove žene ter ugotovilo njune povprečne mesečne dohodke. Ugotovljeni višini teh pa tožnik ne ugovarja, temveč skuša prikazati še druge stroške, ki pa jih v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni uveljavljal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

2. V obrazložitvi navedenega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik po plačilu sodne takse za tožbo in opomin z vlogo uveljavljal oprostitev plačila sodnih taks zaradi nizkih dohodkov – pokojnine. Po prejemu poziva sodišča je predložil listine za oprostitev plačila sodnih taks, iz katerih izhaja, da skupni prihodki tožnika in njegove žene znašajo 646,9 EUR mesečno na eno osebo. Glede na navedeno ter dejstvo, da se tožnik in njegova žena skupaj preživljata ter upoštevaje višino sodnih taks, ki jih mora tožnik še plačati v tem upravnem sporu (taksa za sklep v višini 500 točk, kar ob sedanji vrednosti točki znaša 41,05 EUR) ter ob dejstvu, da gre pri plačilu taks za enkratno oziroma občasno obveznost, tožnik ni izkazal, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se skupaj z ženo preživljata.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da gre res za enkratni znesek, vendar se postopek vleče in stroški naraščajo. Sodišče ni upoštevalo naraščajočih življenjskih stroškov. Žena mora zaradi zdravstvenih težav večkrat hoditi na zahtevne preglede in terapije, na zdravstvene preglede pa hodi tudi sam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah – ZST (Ur. l. RS, št. 20/2004 UPB-2 in nasl.) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

6. Odločitev sodišča druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni pogojev za oprostitev plačila sodne takse temelji na presoji, da s plačilom sodne takse, ki jo tožnik še mora plačati v tem upravnem sporu (taksa za sklep v višini 41,05 EUR) ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegova žena. Poleg višine taksne obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje tožnika in njegove žene ter ugotovilo njune povprečne mesečne dohodke. Ugotovljeni višini teh pa tožnik ne ugovarja, temveč skuša prikazati še druge stroške, ki pa jih v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni uveljavljal. Pritožbeno sodišče se tako strinja s presojo sodišča prve stopnje ter dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa.

7. Neupošteven je pritožbeni ugovor o visokih stroških zdravstvenih pregledov in terapij, saj gre pri tem za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 74. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Iz istega razloga pritožbeno sodišče tudi ne more presojati listin, ki jih je tožnik priložil pritožbi zoper ta sklep, saj gre za dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje ni razpolagalo in na njihovi podlagi tudi ni moglo odločati ter se opredeliti do njihove vsebine.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.