Jedro

V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče ugotovilo, da je temelj terjatve v celoti utemeljen. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni navedlo razlogov o tem, ali sploh obstaja kakršnakoli terjatev tožnika do toženca. Toženec je res bil koordinator več obrtnikom, vendar tožniku ni nič dolžan in sicer ne na osnovi domnevne ustne pogodbe in ne po kakšni drugi podlagi. Že iz dopisa zadruge z dne 10.04.1991 in iz izpovedb izhaja, da je zadruga tožniku izplačala vsa opravljena dela izvajalcem in ni nič več dolžna, zato tudi toženec tožniku ni nič dolžan. Sodba ne pove, kaj pomeni kratica “...” na računih št. ..., ..., ... in ..., saj bi kratica lahko pomenila številko kooperanta, kar bi govorilo za pogodbeno razmerje med tožnikom in med O. z. S. G. Zadruga je račune plačala direktno tožniku in je navajala številko “...”. Iz spisa pa izhaja, da je toženec imel kooperantsko številko “...”. Sodišče je napačno ugotovilo končanje del 27.06.1987, saj se je oprlo na rokopis neznane osebe na obračunu z dne 24.07.1987. Ni bilo pogojev za vmesno sodbo, saj sodišče na osnovi dokazov ni moglo ugotoviti, katera dela naj ne bi bila plačana. Nadzorni organ M. C. pa je povedal, da je bila cena za horizontalne jaške 30 – 40 % previsoka. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljena je pritožbena trditev, da sodišče sploh ni ugotovilo, ali obstoji terjatev tožnika, ki bi jo moral plačati toženec. Vmesna sodba je smiselna in materialnopravno pravilna samo v primeru, če obstoji neka terjatev po temelju in se glede te terjatve izda vmesna sodba. Če pa sodišče ne ugotovi obstoja terjatve, ki bi jo moral plačati toženec, potem vmesna sodba ni vmesna, saj v nadaljnjem sojenju sodišče ne bi moglo več o ničemer odločati.

Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, katera terjatev naj bi bila še neplačana in katero terjatev bi moral plačati toženec.

Sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo ravno nasprotno, kot da neplačana terjatev ne obstoji.

Sodišče je na str. ... sodbe ugotovilo na osnovi dopisa O. z. S. G. in na osnovi izpovedbe direktorja P., da je zadruga plačala vse račune v korist konta toženca, torej tudi račune toženčevih podizvajalcev. Bistvena pa je ugotovitev sodišča, da je zadruga plačala račune direktno tožniku, toženec pa je zaradi tega dobil manjša izplačila. Tudi na str. ... sodbe je sodišče sledilo izpovedbi direktorja zadruge, da so račune plačali direktno tožniku, toženec pa je dobil manjša izplačila.

Na str. ... sodbe je sodišče ugotovilo, da je tožnik izdal štiri račune in da so bili vsi štirje računi plačani.

Glede na takšno dejansko stanje v izpodbijani sodbi res ni bilo osnove za izdajo vmesne sodbe, saj ni jasno, na katere neplačane terjatve naj bi se vmesna sodba nanašala.

V novem sojenju bo treba precizneje ugotoviti dejansko stanje, predvsem pa odgovoriti na vprašanje, katera terjatev še ni plačana. Upoštevati bo treba že sedanje ugotovitve, da je zadruga račune plačala direktno tožniku.

Ni pa jasno, na katere eventualne neplačane terjatve misli tožnik in bo treba zato tožnika pozvati da precizira svoje navedbe glede neplačanih terjatev.

Preizkusiti bo treba tudi pritožbeno zatrjevanje, da nekateri podatki kažejo na direktni poslovni odnos tožnika z O. z. S. G. in sicer brez posredništva toženca. Pritožnik se namreč sklicuje na šifro “...” na računih št. ..., ..., ... in ... Pritožnik se sklicuje tudi na podatke v spisu, da pa je toženec posloval z zadrugo pod šifro “...”.

Glede na razveljavitev sodbe bo o pritožbenih stroških odločeno s končno odločbo.