Jedro

Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.

Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna odstraniti pregradno steno in tožnikom v roku 15 dni izročiti v posest zasedeni del skupnega podstrešnega prostora – sušilnice – v izmeri 20 m2, posamezni del št. 7 v stavbi št. 111, k. o. X (ID ...), izpraznjenega predmetov in stvari (točka I izreka). Toženki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnikov v višini 2.160,97 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožuje toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Poudarja, da si je morala ob nakupu stanovanja urediti ustrezno ogrevanje. V njenem stanovanju je bila peč, vendar se je iz dimnika ves čas kadilo. Zato si je morala urediti peč na kurilno olje in narediti nov dimnik, za kar je imela soglasje solastnikov. Drugi lastniki so svoje ogrevalne naprave urejali laično in brez soglasij. V inšpekcijskem zapisniku z dne 9. 2. 2002 je navedeno, da si je M. K. v skupnih prostorih uredil peč, kar so podpisali vsi solastniki. To je pritožnica razumela kot soglasje vseh solastnikov. Požarni inšpektor je z odločbo odredil, da je treba peč ločiti s protipožarnimi vrati, kar je toženka tudi storila. Tožniki ne nasprotujejo postavitvi peči in novega dimnika, ampak zidu in vratom. Sodba sodišča prve stopnje je neizvršljiva. Inšpekcijski organ je toženki naložil nekaj, kar mora spoštovati. Pri tem je nerelevantno, da peči trenutno ne uporablja. Dimnik je urejen in toženka bi lahko takoj spet začela kuriti na kurilno olje. Sodišče pa ji ne more odrejati, na kakšen način naj se ogreva.

3. Pritožba je bila vročena tožnikom, ki pa se nanjo niso odzvali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi ni sporno, da je sušilnica skupni del večstanovanjske stavbe in je v solastnini vseh lastnikov posameznih delov stavbe. Iz tega sledi, da bi morala toženka za postavitev zidu in vrat imeti soglasje vseh solastnikov, skladno s 5. odstavkom 67. člena Stvarnopravnega zakonika. Bistveno je torej, ali je tako soglasje toženka imela.

6. Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe. Nasprotno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so tožniki njenim dejanjem izrecno nasprotovali. To izhaja iz njihove izpovedbe na naroku ter iz dejstva, da so se v zvezi s tem večkrat obrnili na policijo in inšpekcijo.

7. Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da sodbe ni mogoče izvršiti, ker bi toženka prišla v nasprotje z zahtevami odločbe. Bistveno za predmetni postopek je, da toženka ovira tožnike pri izvrševanju njihovih pravic na skupnem delu. Ureditev razmerij med etažnimi lastniki glede kurjave pa je stvar drugega postopka, ki na odločitev v predmetni zadevi ne more imeti vpliva. Sicer pa toženka niti ni dokazala, da je namestila ravno požarna vrata EI 30, kar sicer zahteva odločba. Uspeti pa tudi ne more z navedbo, da peči zdaj ne uporablja, bi jo pa lahko kdaj v prihodnosti, in da mora zaradi zagotavljanja požarne varnosti ohraniti zid ter vrata.

8. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere, skladno z določbo 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s I. odstavkom 154. člena istega zakona). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.