Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča ob enakih solastninskih deležih nad predlagateljičino željo, da se z družino preseli v solastno nepremičnino, ki bo krajevno bližje udejstvovanju družinskih članov, pretehta dejstvo, da ta nepremičnina že predstavlja domovanje nasprotnega udeleženca.

V izpodbijanem sklepu so podani razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo stališče, da finančne zmožnosti izplačila za odločitev o prevzemu nepremičnine niso pomembne in s katerimi pritožba obrazloženo ne polemizira. Pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevale zaključek, da ji zakonita zastavna pravica ne zagotavlja ustreznega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se razdružitev dela stavbe X-1021-1, ki v naravi predstavlja pritlično trisobno stanovanje z balkonsko ložo in kletno shrambo, opravi tako, da jo prejme v izključno last drugi nasprotni udeleženec, da je drugi nasprotni udeleženec dolžan v treh mesecih plačati predlagateljici 121.000 EUR, s pripadajočimi obrestmi in da ima dotlej predlagateljica na svojem solastninskem deležu glede nepremičnine zakonito zastavno pravico (I., II. in III. točka izreka). Odločilo je še, da je drugi nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti polovico skupnih stroškov postopka (IV. točka izreka).

2.Predlagateljica v pritožbi zoper I., II. in III. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nepremičnina pripade predlagateljici, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Edini argument v sklepu v prid dodelitvi stanovanja drugemu nasprotnemu udeležcu je, da v njem prebiva. Pri tem nasprotni udeleženec ni navedel, zakaj potrebuje stanovanje take velikosti in zakaj bi sploh moral živeti v tem okolišu. Neprepričljivo je le zatrjeval, da opravlja hišniška opravila, kar pa ni vezano na bivanje v obravnavanem stanovanju. Menjava stanovanja na njegov ekonomski položaj ne bi vplivala. Sama bi si z vselitvijo v to stanovanje znatno izboljšala svoj ekonomski položaj. Znebila bi se kreditov, ki jih ima za stanovanje, v katerem prebiva z dvema otrokoma. Povedala je, da je glavnina življenjskih dejavnosti družine vezana na mikrolokacijo stanovanja. Hči nekaj 100 m stran obiskuje šolo, sin pa vrtec. Tako njena kot moževa služba sta le eno avtobustno postajo proč. Preselitev v obravnavano stanovanje bi bistveno izboljšala kvaliteto življenja družine.

Poleg tega drugi nasprotni udeleženec zanesljivo ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za izplačilo. Že sedaj ji dolguje uporabnino, ki je ni sposoben plačati. Sumi, da bo morala sodno uveljaviti zavarovanje v izvršilnem postopku, s tem pa je peti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) povsem izvotljen.

3. Nasprotna udeleženca nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet delitve je del stavbe, ki v naravi predstavlja stanovanje v (bruto) velikosti 77,10 m2 in glede katerega sta solastninska deleža predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca enaka. Ob predlogih vsakega od solastnikov, da se stanovanje dodeli njemu, je sodišče ugotavljalo dosedanjo rabo in potrebe. Stališče, da ima nasprotni udeleženec močnejši interes za prevzem stanovanja od predlagateljice, temelji na ugotovitvah, da stanovanje predstavlja njegov dom, da v njem prebiva že dolga leta in nima v lasti drugih nepremičnin, ter da nasprotna udeleženka z družino živi v solastnem stanovanju, nekoliko večjem od obravnavanega, njen mož pa je tudi lastnik garsonjere, ki je verjetno skupno premoženje.

6. Odločitev temelji na petem odstavku 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po katerem se pri presoji, kateremu od solastnikov naj pripade stvar, katere fizična delitev ni mogoča, upoštevajo velikost solastninskega deleža, dosedanji način rabe stvar in potrebe solastnikov. Pritožbeni očitek o zmotnem ovrednotenju pomembnih okoliščin ni utemeljen. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ob enakih solastninskih deležih nad predlagateljičino željo, da se z družino preseli v solastno nepremičnino, ki bo krajevno bližje udejstvovanju družinskih članov, pretehta dejstvo, da ta nepremičnina že predstavlja domovanje nasprotnega udeleženca.

7. V izpodbijanem sklepu so podani razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo stališče, da finančne zmožnosti izplačila za odločitev o prevzemu nepremičnine niso pomembne in s katerimi pritožba obrazloženo ne polemizira. Pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevale zaključek, da ji zakonita zastavna pravica ne zagotavlja ustreznega varstva.

8. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.