Jedro

Pravica stranke do izvedbe dokazov ne pomeni, da lahko v postopku zahteva izvedbo kateregakoli dokaza, ampak le, da lahko zahteva izvedbo dokazov, ki so pomembni za odločitev v zadevi in ki jih je podala pravočasno. Zato je stranka ob podaji dokaznega predloga dolžna navesti, katero odločilno dejstvo dokazuje s predlaganim dokazom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124104/2015 z dne 19. 10. 2015 ostane v veljavi tudi v 1. točki in v 3. točki izreka, in sicer za glavnico v znesku 58,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2015 dalje in za izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega roka za prostovoljno plačilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici nadaljnje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja številne kršitve Ustave, mednarodnih pogodb in zakonov. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izvede pošteno sojenje in upošteva vsa dejstva, pomembna za odločitev. Sodišče ni zaslišalo prič M. L., A. L., B. L., M. F. in J. G. K., ki bi potrdile njegove navedbe, temveč je le sledilo tožnikovim navedbam. Ker ni upoštevalo, da so izkop in polaganje cevi po vasi financirali vaščani sami in da zato tožnik zaračunava uporabo stvari, ki je ni financiral, sodišče ni ugotovilo resničnega dejanskega stanja. Nepravilna je ugotovitev, da se odvoz smeti opravlja od leta 2008. Odvoz smeti je bil omogočen šele v letu 2014, ko je bila vzpostavljena javna cesta. Ne drži, da je tožnik odvažal smeti po vnaprej znanem urniku. Ker ni odvažal smeti od objekta, ampak od zbirnega mesta, storitev ni bila opravljena v celoti, posledično pa je tožnik upravičen le do sorazmernega dela plačila. Tožbe ni vložil lastnik vodovodnega omrežja, ampak izvajalec komunalnih storitev, kar pomeni, da je ni vložila prava oseba. Rok za vložitev pritožbe je prekratek, ni navedeno, ali se štejejo v rok koledarski ali delovni dnevi. Zaradi odsotnosti zagovornika je predlagal preložitev naroka, sodišče pa predlogu ni ugodilo.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, (1) da je tožnik pooblaščeni izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki, (2) da toženec kot lastnik objekta ... ni plačal računov za opravljene komunalne storitve za oktober 2014 in za februar 2015 v višini 28,94 EUR oziroma 29,21 EUR, (3) da toženec ni dokazal, da tožnik v vtoževanem obdobju ni opravil komunalnih storitev, (4) da je od novembra 2014 vozilo za odvoz smeti prišlo do toženčevega objekta, prej pa je prihajalo na določeno odjemno mesto, 50 m oddaljeno od toženčevega objekta, in (5) da toženec ni dokazal, da je računa za omrežnino že plačal. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik utemeljeno zahteva plačilo vtoževanih računov.

7. Očitki o kršitvi pravice do izjave in do dokazovanja niso utemeljeni. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za preložitev naroka, utemeljujejo zaključek, da toženec ni izkazal upravičenega razloga za preložitev. S pritožbenim sklicevanjem na zagovornika ne more izpodbiti pravilnosti navedene odločitve. Niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni navedel niti tega, kdo naj bi ta oseba bila, in še manj, iz katerih razlogov ni mogla priti na narok.

8. Pravica stranke do izvedbe dokazov ne pomeni, da lahko v postopku zahteva izvedbo kateregakoli dokaza, ampak le, da lahko zahteva izvedbo dokazov, ki so pomembni za odločitev v zadevi in ki jih je podala pravočasno. Zato je stranka ob podaji dokaznega predloga dolžna navesti, katero odločilno dejstvo dokazuje s predlaganim dokazom. V izpodbijani sodbi je navedeno, da je bila priča F. L. predlagana za dokazovanje dejstev, ki niso bila sporna, glede ostalih predlaganih prič pa toženec ni navedel, o katerih dejstvih bi mogle izpovedati. Ker gre za dopustna razloga za zavrnitev dokaznih predlogov, ni podana bistvena kršitev določb postopka.

9. Trditve, s katerimi v pritožbi utemeljuje, da tožnik ni upravičen do zaračunavanja omrežnine, toženec ni podal v postopku pred sodiščem prve stopnje in so zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija pravilnost dejstev, ugotovljenih v sodbi sodišča prve stopnje, pa so neupoštevne zaradi tega, ker sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati zaradi morebitnega zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10. Ker niso podani niti uveljavljeni, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).