Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba in sklep I U 71/2013

ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.71.2013 Upravni oddelek

subvencioniranje bivanja študentov rok za vložitev vloge način oddaje vloge z javnim razpisom določen način oddaje vloge upravni postopek
Upravno sodišče
6. februar 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prvostopenjski organ je tožničino vlogo štel za prepozno, ker ni bila oddana tudi elektronsko. Tožnica je namreč pravilno podpisano prijavo na javni razpis pisarni za študentske domove poslala le priporočeno po pošti. Vendar njene vloge ni mogoče šteti kot prepozne in je kot take zavreči. Način oddaje vloge je določil zakonodajalec z določili ZUP, zato z javnim razpisom tega ni mogoče razveljaviti oziroma spremeniti. S tem, ko je bila vloga tožnice zavržena, so bila napačno uporabljena določila ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Pisarne za študentske domove - Študentski domovi v Ljubljani, št. 6001-12899/2012/P z dne 14. 9. 2012, ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ ob sklicevanju na 73.b člen Zakona o visokem šolstvu (ZVis), 11. in 26. člen Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov (v nadaljevanju: Pravilnik) in na Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2012/13 (v nadaljevanju: Razpis), na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) z izrekom pod točko 1 zavrgel zahtevo tožnice za podaljšanje bivanja študenta v študentskem domu za študijsko leto 2012/2013; z izrekom pod točko 2 je še odločil, da stroški v tem postopku niso nastali.

V svoji obrazložitvi prvostopni organ navaja, da je tožnica vložila prijavo na Razpis, in sicer za podaljšanje bivanja za študijsko leto 2012/2013 preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ s kvalificiranim digitalnim potrdilom oziroma brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom) do 20. avgusta 2012, tako da je zahtevane podatke le vnesla, čeprav Razpis pod točko III.A) določa, da študent odda prošnjo preko elektronske vloge na navedenem spletnem portalu eVŠ od 10. 7. 2012 do 20. 8. 2012 na dva načina, in sicer na prvi način tako, da se lahko prijavi s kvalificiranim digitalnim potrdilom in priporočeno po pošti do 20. 8. 2012 poda še priloge k prošnji, oziroma na drugi način sicer brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), nato pa mora obrazec natisniti in ga priporočeno po pošti ali osebno oddati do 20. 8. 2012 skupaj s prilogami na naslov prvostopnega organa, navedeni rok pa je prekluzivne narave, kar pomeni, da mora prijavitelj vlogo predložiti v roku in na način, ki je določen v Razpisu. Glede tožničine vloge ugotavlja, da je tožnica sicer natisnila izpolnjeni predpisani obrazec in ga je poslala priporočeno po pošti do 20. 8. 2012, vendar pa ga ni elektronsko oddala – potrdila na navedenem spletnem portalu eVŠ, zato njena vloga ni bila oddana na način in v roku, ki je bil določen v Razpisu. Zato je vlogo tožnice kot prepozno zavrgel na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.

Tožnica se je zoper navedeni prvostopni sklep pritožila, vendar je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport s svojo odločbo št. 6000-113/2012/2 z dne 20. 11. 2012 njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker se strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega akta.

Tožnica v tožbi, ki ji prilaga tudi listine (tožbeni prilogi A1 – A2), uveljavlja tožbeni ugovor bistvene kršitve pravil postopka in nepravilne ugotovitve oziroma zaključka o dejanskem stanju ter pojasnjuje, da se je pravočasno prijavila na Razpis z vlogo na predpisanem obrazcu, ki jo je v elektronski obliki le izpolnila in natisnila ter jo je pravočasno oddala dne 20. 8. 2012 priporočeno po pošti.

Tožnica ob sklicevanju na določila 63., 67., 125. in 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izpostavlja, da se v obravnavanem primeru postopek začne in vodi na podlagi zahteve stranke, v konkretnem primeru s prijavo na Razpis v skladu s 63. členom ZUP tako, da se vlogo vloži v pisni ali v elektronski obliki, nikjer pa zakon za vlogo ne določa kumulativno obeh načinov, kot zmotno navajata tako prvostopni, kot tudi pritožbeni organ. Prvostopni organ bi, kolikor je menil, da sama pisna tožničina vloga, poslana priporočeno po pošti dne 20. 8. 2012, morebiti ne zadostuje ali pa je pomanjkljiva, moral ravnati v skladu z določili 67. člena ZUP in tožnico pozvati k dopolnitvi morebiti nepopolne vloge, nikakor pa je ne bi smel zavreči. Sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopnemu organu.

Hkrati s tožbo tožnica ob sklicevanju na 2. odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) vlaga zahtevo za izdajo začasne odredbe. Poudarja, da izpodbijana odločitev posega v njene pravice in pravne koristi, saj bi glede na družinske, finančne in socialne razmere, ki jih podrobno opisuje, v kolikor sodišče ne ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1, bila prisiljena študij prekiniti, v kolikor bi v posledici izpodbijanega prišlo do njene izselitve iz študentskega doma, saj si s svojimi skromnimi prihodki ne bi zmogla zagotoviti občutno dražje namestitve izven študentskega doma, ob dejstvu, da je njen študij glede na obseg in celodnevno razporeditev vaj in obveznih predavanj vezan na celodnevno prisotnost na fakulteti v Ljubljani, medtem ko ima tožnica stalno prebivališče na A. Dodatno še pojasnjuje, da je tožnica vse svoje obveznosti glede bivanja v študentskem domu vseskozi redno poravnavala in v zvezi s svojo namestitvijo tudi disciplinsko ni bila nikoli obravnavana, tako da z odložitvijo izvršitve izpodbijanega akta nikakor ne bo prizadeta javna korist niti korist nasprotne stranke, medtem ko bi tožnici v primeru, če predlagana začasna odredba ne bi bila izdana, nastala nepopravljiva škoda, saj bi bila primorana študij v tem primeru prekiniti najmanj za eno leto. Sodišču glede na vse navedeno predlaga, da na podlagi 32. člena ZUS-1 odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe.

Pritožbeni organ, ki mu je sodišče v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) posredovalo v odgovor tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe, hkrati s pozivom za predložitev upravnih spisov prve in druge stopnje, v odgovoru na tožbo in na zahtevo za izdajo začasne odredbe prvenstveno uveljavlja ugovor pasivne legitimacije. Dodatno tako v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe, kot tudi v odgovoru na tožbo, sodišču predlaga, da ju zavrne kot neutemeljeni iz razlogov, ki jih obrazloženo navaja v svoji obrazložitvi.

K točki 1: Glede ugovora pasivne legitimacije tožene stranke, sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica svojo laično tožbo res uperila zoper dokončni sklep Študentskih domov v Ljubljani, Pisarno za študentske domove, Kardeljeva 12, Ljubljana, ne da bi posebej in izrecno navedla toženo stranko, vendar sodišče enako kot v primerljivi zadevi, v kateri je že odločilo s sodbo opr. št. II U 487/2012-9 z dne 12. 12. 2012, v tej zvezi izpostavlja, da ZUS-1 v 5. odstavku 17. člena določa, da je toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt iz prejšnjega odstavka.

Predmet spora v obravnavanem primeru je subvencioniranje bivanja študenta v študentskem domu (oziroma pri zasebnikih). Bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih ter drugih pravnih osebah registriranih za dejavnost študentskih domov, subvencionira Republika Slovenija (1. odstavek 73. b člen Zakona o visokem šolstvu). Podrobnejše določbe o subvencioniranju predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo (3. odstavek citiranega člena). Ta je to storil s Pravilnikom o subvencioniranju študentov (v nadaljevanju: Pravilnik). Pogoje in merila za subvencioniranje in bivanje študentov ugotavljajo pisarne za študentske domove (1. odstavek 11. člena Pravilnika). V pisarni za študentske domove se izdajajo tudi odločbe o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje bivanja (5. alinea 26. člena Pravilnika), ministrstvu pa se do 20. dneva v mesecu pošilja sezname študentov, ki izpolnjujejo pogoje za subvencioniranje bivanja in imajo sklenjene nastanitvene pogodbe oziroma anekse k pogodbam.

Iz citiranih določil Zakona o visokem šolstvu in Pravilnika tako izhaja, da je Republika Slovenija tista, ki subvencionira bivanje študentov v javnih zavodih, odločanje o tem, kateri študenti izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja, pa je prenesla na pisarne za študentske domove. Pisarna za študentske domove v zadevi odloča na podlagi javnega pooblastila, o pritožbi zoper njeno odločbo pa na podlagi 232. člena ZUP odloča pristojni drugostopni organ, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Organ, ki je odločal na prvi stopnji, je torej Pisarna za študentske domove Študentskih domov v Ljubljani, ki je o tem odločila na podlagi javnega pooblastila, na drugi stopnji upravnega odločanja pa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o pritožbi zoper prvostopni organ odločilo na podlagi 232. člena ZUP. Glede na to je v skladu s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 tožena stranka Republika Slovenija, ki jo zastopa navedeno ministrstvo. Ker je ZUS-1 tisti, ki določa, kdo je lahko tožena stranka v predmetni zadevi, je bilo že iz podatkov v tožbi in tožbenih prilogah mogoče nedvoumno ugotoviti, kdo je tožena stranka v predmetni zadevi.

V obravnavanem primeru je prvostopni organ vlogo tožeče stranke zavrgel kot prepozno. Dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Tožnica je pravilno podpisano prijavo na javni razpis pisarni za študentske domove poslala priporočeno po pošti dne 20. 8. 2012. Prvostopni organ je tožničino vlogo štel za prepozno, ker ni bila oddana tudi elektronsko. Pri tem se sklicuje na Razpis, ki je določal dva načina prijave in sicer prvega s kvalificiranim digitalnim potrdilom in drugega brez kvalificiranega digitalnega potrdila, pri katerem pa je navedeno, da je treba obrazec poslati oziroma potrditi elektronsko, ga nato natisniti, podpisati in s prilogami poslati priporočeno oziroma oddati osebno pristojni pisarni za študentske domove.

Sodišče se strinja s tožničinim stališčem, navedenim v tožbi, da v obravnavani zadevi njene priporočeno po pošti in v roku poslane prijave na javni razpis ni mogoče šteti kot prepozne. ZUP namreč v 63. členu določa, da se lahko vloga vloži v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana ali pa vloga, ki je oddana v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

Tožnica je pravilno podpisano vlogo pravočasno poslala priporočeno po pošti v časovnem okviru z razpisom določenega roka. To je v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZUP. Po presoji sodišča zato tožničine vloge ni mogoče šteti kot prepozne in je kot take zavreči. Način oddaje vloge je določil zakonodajalec z določili ZUP, zato z javnim razpisom tega ni mogoče razveljaviti oziroma spremeniti. S tem, ko je bila vloga tožeče stranke zavržena, so bila napačno uporabljena določila ZUP.

Ker je bilo v predmetni zadevi napačno ugotovljeno, da je tožeča stranka vlogo poslala prepozno in torej ni bilo podlage za postopanje po 3. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka (2. točka 1. odstavka 27. člena ZUS-1). Zato je moralo sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpraviti in v skladu s 3. odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča, da je tožeča stranka svojo vlogo vložila pravočasno (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), odločiti o prijavi tožeče stranke na predmetni Razpis.

K točki 2: Ker sodišče na podlagi določila 2. oziroma 3. odstavka 32. člena ZUS-1 začasno lahko zadrži izvršitev izpodbijanega akta oziroma lahko začasno uredi stanje le do izdaje pravnomočne sodne odločbe in sodba postane pravnomočna (že) z vročitvijo stranki, sodišče pa je v obravnavanem primeru o tožbi odločilo s sodbo v prvi točki izreka, v tem primeru niso izkazani formalni pogoji oziroma procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (4. odstavek 32. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia