- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1825/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1825.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristojnost sodišča v gospodarskih sporihAli je sodišče pristojno za obravnavo spora, ki ga je vložila samostojna podjetnica, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča?
- Perpetuacija pristojnostiKako se obravnava perpetuacija pristojnosti sodišča v primeru spremembe statusa tožnice med postopkom?
- Status samostojnega podjetnikaAli izbris samostojne podjetnice iz registra vpliva na njeno pravno naravo in pristojnost sodišča?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odstavku 17. člena ZPP sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbe.
Obrazložitev
1. Okrajno sodišče v Ljubljani se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno, ker je ugotovilo, da gre za gospodarski spor, za katere so pristojna okrožna sodišča, češ da gre za spor med samostojno podjetnico in gospodarsko družbo, spor izvira iz pridobitne dejavnosti slednje, ostale osebe pa so solidarno tožene.
2. Tožnica se proti sklepu pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je bila 29. 2. 2012 izbrisana iz registra samostojnih podjetnikov, zato po njenem ne gre za gospodarski spor, saj je fizična oseba. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Najprej je treba čisto iz principa povedati eno od osnov statusnega prava, da namreč niti samostojni podjetnik ni pravna, pač pa je fizična oseba. Z zatrjevanim izbrisom iz registra samostojnih podjetnikov se zato za tožnico v tem pogledu pač nič ni spremenilo.
5. Za odločitev o pristojnosti to sicer ni pomembno. Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odst. 17. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Temu se reče perpetuacija (ustalitev) pristojnosti (perpetuatio fori). Ker je šlo ob vložitvi tožbe za gospodarski spor (481. čl. ZPP), je odločitev okrajnega sodišča, da ni stvarno pristojno ono, pač pa okrožno sodišče (2. odst. 32. čl. ZPP), pravilna in zakonita.
6. Res je milo rečeno nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo skoraj štiri leta po vložitvi tožbo, in to celo po tem, ko je že bilo razpisalo poravnalni in prvi narok, vendar ZPP časovno mejo za odklonitev pristojnosti določa le za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (2. odst. 19. čl. ZPP), ne pa tudi obratno. Ker bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določb postopka po 4. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (če bi sodišče odločilo o zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče), zakon tu določa „bolje pozno, kot nikoli.“
7. Pritožbo je torej treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, priglašene stroške pa krije pritožnica sama (2. tč. 365. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. istega zakona).