Jedro

Zakon o sodiščih (ZS) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa Sodni red.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za nadaljevanje obravnavanja predmetne zadeve in razpis glavne obravnave (I. točka izreka), zavrnilo je predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Celju P 299/2019 z dne 13. 5. 2022 kot „pogojne sodne poravnave“ in izdane 24. 5. 2022 v obliki pisnega odpravka kot sodna poravnava (II. točka izrek) in zavrnilo predlog tožene stranke, da ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Tretja tožnica A. A. in tožena stranka se zoper sklep pravočasno pritožujeta. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglašata pritožbene stroške.

Tretja tožnica vlaga pritožbo iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da ji je sodišče 30. 8. 2022 vročilo dopis sodišča z dne 24. 8. 2022 in pripravljalno vlogo toženih strank z dne 16. 8. 2022 s pozivom, da se do vloge opredeli. Tretja tožnica je vložila odgovor v roku 15 dni in ga na sodišče poslala s priporočeno pošto 14. 9. 2022. Glede na to, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo 14. 9. 2022, ni počakalo z odločitvijo, da bi se seznanilo s stališčem tretje tožnice. V 5. členu pogojne sodne poravnave je zapisano, da sodna poravnava stopi v veljavo, v kolikor pooblaščenka tožeče stranke v roku 8 dni izrecno poda soglasje, posredovano sodišču, da z vsebino sodne poravnave soglaša. Soglasje sta dali le prva in druga tožnica, ne pa tretja tožnica. Pogojna sodna poravnava se je nanašala na tožečo stranko, zato bi bil pogoj iz sodne poravnave izpolnjen, v kolikor bi soglasje k sklenjeni sodni poravnavi dale vse tri tožnice. Napačno je stališče sodišča, da imajo stranke možnost izpodbijati sodno poravnavo. Ker se pogoj ni izpolnil, razlaga sodišča v točki 7. in 8. izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva na to zadevo. Da se napaka popravi, je potrebno razveljaviti učinke pravnomočnosti in izvršljivosti sodne poravnave, zato je bila zahteva tožene stranke pravno pravilna. Sodišče ne bi smelo zavrniti predloga tožene stranke, ker sodišče ne more po sili ustaviti teka pravdnega postopka v nasprotju s pogojno sklenjeno sodno poravnavo, ker bi na ta način strankam odvzelo pravico do sodnega varstva, kar bi predstavljajo kršitev 23. člena Ustave RS.

Tožena stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da sodna poravnava ni stopila v veljavo, zato so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. O pogojni naravi sodne poravnave sklep nima razlogov. Ker gre za odločilna dejstva, sklepa ni mogoče preizkusiti. Trdi, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena pod odložnim pogojem, ki se ni izpolnil, ni mogla postati pravnomočna in s pisnim odpravkom ni stopila v veljavo. Ne gre za neobstoječo sodno poravnavo, saj je bila sodna poravnava sklenjena. S sveta je potrebno spraviti le klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, ker je bila storjena napaka sodišča pri presoji, ali so vse tožnice (torej tožeča stranka) dale soglasje k sodni poravnavi. Pomote pri opravnomočanju sodnih odločb se odpravijo s predlogom za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti. Ker je sodišče izdalo pisni odpravek sodne poravnave z dopisom, da je sodna poravnava stopila v veljavo 24. 5. 2022, ter je ta datum na odpravku sodne poravnave tudi naveden, je ustvarjen videz pravnomočnosti in izvršljivosti sodne poravnave. Ne gre pa le za videz, ampak tudi za aktivno ravnanje sodišča prve stopnje v smeri potrditve sodne poravnave kot izvršilnega naslova. Tožena stranka še dodaja, da se sodna poravnava ne opravnomoči s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti. Vendar pa pomanjkanje klavzule ni ovira za razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti, saj izvršljivost nastopi na podlagi zakona, pravnomočnost pa z dnem sklenitve sodne poravnave oziroma z dnem uveljavitve sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je ob napačni nosilni tezi, da tožena stranka uveljavlja neobstoječo sodno poravnavo, pa čeprav je v predlogu izrecno navajala, da je sklenjena (člen 307/2 ZPP), da pa ni začela učinkovati, toženi stranki odreklo pravno varstvo po 42. členu ZIZ.

3. Tretja tožnica v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo pritrjuje pritožbenemu stališču tožene stranke, da sodna poravnava ni stopila v veljavo, ker se odložni pogoj ni uresničil. Izpostavlja, da sodna poravnava nima nobenih učinkov, zato pravdni postopek ni zaključen. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogih tožene stranke z dne 16. 8. 2022 za nadaljevanje obravnavanja predmetne zadeve in razpis glavne obravnave, za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne poravnave ter za povrnitev stroškov.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave RS lahko v zadevah sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Zakon o sodiščih (ZS) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa Sodni red. Sodni red1 v tretjem delu pod naslovom Sodna uprava ureja Letni razpored sodnikov (II. poglavje) in določa pravila o dodeljevanju zadev (III. poglavje).

8. Pritožbeno izpodbijan sklep je izdala okrožna sodnica B. B. kot vodja pravdnega oddelka. Pritožbeno sodišče je zaradi preizkusa, ali je bila spoštovana pravica do zakonitega sodnika, pridobilo poročilo sodišča prve stopnje. V pojasnilu z dne 7. 3. 2023 je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bila v zadevi izdana sodna poravnava in da je bila potrjena pravnomočnost in izvršljivost le-te, v vpisniku pa je bila zadeva odčrtana. Zato je štelo, da gre za procesni sklep po pravnomočnosti zadeve in ga je skladno z ustaljeno prakso izdala vodja oddelka, ker sodnice, na katero je bil spis pisan, ni bilo več na oddelku.

9. Kot pojasnjeno že zgoraj, je pravica do zakonitega sodnika ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, zato sklicevanje sodišča prve stopnje na ustaljeno prakso sodišča prve stopnje ne zadošča. Za primer, da je potrebno opraviti procesno dejanje v zadevi, ki je bila že odčrtana kot rešena in po odhodu sodnika s pravdnega oddelka ni bila predodeljena drugemu sodniku, pa niti Sodni red niti Letni razpored dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 20222 ne določata, da takšno procesno dejanje opravi vodja pravdnega oddelka.

10. Ker v konkretnem primeru o zadevi ni odločal zakoniti sodnik, kar predstavlja zgoraj opredeljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka, je bilo potrebno pritožbama že iz tega uradoma upoštevnega razloga ugoditi, izpodbijan sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 87/16, 127/21. 2 Številka Su 1/2022 z dne 26. 10. 2022.