Jedro

Jedro

Subjektivno presenečenje in razočaranje stranke nad odločitvijo sodišča še ne utemeljujeta očitka o sodbi presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.

Subjektivno presenečenje in razočaranje stranke nad odločitvijo sodišča še ne utemeljujeta očitka o sodbi presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.

Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti sodišče prve stopnje usmerjeno v razreševanje vprašanja, kako in s čim tožena stranka ni (neupravičeno) obogatena. Izhodišče je namreč nasprotno. Za uspeh zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi bi moralo biti izkazano, da je tožena stranka bila obogatena.

Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti sodišče prve stopnje usmerjeno v razreševanje vprašanja, kako in s čim tožena stranka ni (neupravičeno) obogatena. Izhodišče je namreč nasprotno. Za uspeh zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi bi moralo biti izkazano, da je tožena stranka bila obogatena.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik je dolžan v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II.Tožnik je dolžan v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati 12.032,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 17. 1. 2020 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik nosi stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati 12.032,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 17. 1. 2020 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik nosi stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, ter podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, ter podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba je neutemeljena.

4.Pritožba je neutemeljena.

5.Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialnopravne določbe o neupravičeni pridobitvi in odškodninski odgovornosti.

5.Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialnopravne določbe o neupravičeni pridobitvi in odškodninski odgovornosti.

6.Subjektivno presenečenje in razočaranje stranke nad odločitvijo sodišča še ne utemeljujeta očitka o sodbi presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.

6.Subjektivno presenečenje in razočaranje stranke nad odločitvijo sodišča še ne utemeljujeta očitka o sodbi presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.

Tožnik v pritožbi navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje opozoriti na spregledana in nesubstancirana dejstva ter materialnopravno podlago, pri tem pa zanemari, da izpodbijana sodba ne temelji na očitku o opustitvi kakšne od pravno pomembnih navedb, hkrati pa je oprta na pravno podlago, ki jo je sam navajal pred sodiščem prve stopnje in jo ponavlja v pritožbi.

6.Tožnik v pritožbi navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje opozoriti na spregledana in nesubstancirana dejstva ter materialnopravno podlago, pri tem pa zanemari, da izpodbijana sodba ne temelji na očitku o opustitvi kakšne od pravno pomembnih navedb, hkrati pa je oprta na pravno podlago, ki jo je sam navajal pred sodiščem prve stopnje in jo ponavlja v pritožbi.

7.Pritožnik izpodbijani sodbi na več mestih očita neobrazloženost, protispisnost, nemožnost preizkusa, samovoljnost in arbitrarnost, s čimer smiselno uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa očitkov o formalnih pomanjkljivostih sodbe ter nasprotjih med njenimi razlogi in spisovnim gradivom ne uspe utemeljiti, saj se v resnici ne strinja z dokazno oceno in pravno presojo sodišča prve stopnje.

7.Pritožnik izpodbijani sodbi na več mestih očita neobrazloženost, protispisnost, nemožnost preizkusa, samovoljnost in arbitrarnost, s čimer smiselno uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa očitkov o formalnih pomanjkljivostih sodbe ter nasprotjih med njenimi razlogi in spisovnim gradivom ne uspe utemeljiti, saj se v resnici ne strinja z dokazno oceno in pravno presojo sodišča prve stopnje.

8.Pritožnik v pritožbi navaja teoretična izhodišča in svoje poglede na vsebino metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, pri tem pa ne izkaže kršitve tega napotka s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je glede temelja zahtevka izvedlo vse predlagane dokaze, te dokaze pa je nato tudi ustrezno ovrednotilo s tem, da je njihovo verodostojnost ocenilo z vidika notranje in medsebojne skladnosti ter s primerjavo z razpoložljivimi listinskimi dokazi. Dokazna ocena zato ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami, do njene vsebinske prepričljivosti pa se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju, kolikor je glede na vsebino pritožbenih navedb to potrebno.

8.Pritožnik v pritožbi navaja teoretična izhodišča in svoje poglede na vsebino metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, pri tem pa ne izkaže kršitve tega napotka s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je glede temelja zahtevka izvedlo vse predlagane dokaze, te dokaze pa je nato tudi ustrezno ovrednotilo s tem, da je njihovo verodostojnost ocenilo z vidika notranje in medsebojne skladnosti ter s primerjavo z razpoložljivimi listinskimi dokazi. Dokazna ocena zato ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami, do njene vsebinske prepričljivosti pa se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju, kolikor je glede na vsebino pritožbenih navedb to potrebno.

9.Tožnik je v postopku od tožene stranke kot upravitelja Hipodroma Y.. vtoževal več zahtevkov iz naslova postavitve proge za disciplino Cross Country v letu 2018, in sicer: 1) plačilo oziroma nadomestilo za izdelavo idejnega projekta proge za kros; 2) odškodnino za zapreke, ki so bile del proge in so bile poškodovane oziroma uničene ob njihovi odstranitvi; 3) uporabnino za uporabo in trženje postavljene proge v obdobju od njene postavitve do odstranitve in 4) plačilo oziroma nadomestilo za izgradnjo škarpe, stopnic in vodnega kompleksa, ki so na hipodromu ostali tudi po odstranitvi zaprek.

9.Tožnik je v postopku od tožene stranke kot upravitelja Hipodroma Y.. vtoževal več zahtevkov iz naslova postavitve proge za disciplino Cross Country v letu 2018, in sicer: 1) plačilo oziroma nadomestilo za izdelavo idejnega projekta proge za kros; 2) odškodnino za zapreke, ki so bile del proge in so bile poškodovane oziroma uničene ob njihovi odstranitvi; 3) uporabnino za uporabo in trženje postavljene proge v obdobju od njene postavitve do odstranitve in 4) plačilo oziroma nadomestilo za izgradnjo škarpe, stopnic in vodnega kompleksa, ki so na hipodromu ostali tudi po odstranitvi zaprek.

10.Sodišče prve stopnje je vse zahtevke zavrnilo, pri čemer je za vsak zahtevek posebej pregledno navedlo dejanske in pravne razloge za njegovo neutemeljenost. Tožnik se v pritožbi s temi razlogi pretežno ne sooči, temveč ponavlja svoje navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje. S takšnim načinom ne uspe vzbuditi dvoma v pravilne in popolne ugotovitve sodišča prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče na njih v celoti sklicuje, na pritožbo pa izrecno odgovarja le v delu, kjer se ta odziva na razloge izpodbijane sodbe in z njimi vzpostavlja vsebinski dialog.

10.Sodišče prve stopnje je vse zahtevke zavrnilo, pri čemer je za vsak zahtevek posebej pregledno navedlo dejanske in pravne razloge za njegovo neutemeljenost. Tožnik se v pritožbi s temi razlogi pretežno ne sooči, temveč ponavlja svoje navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje. S takšnim načinom ne uspe vzbuditi dvoma v pravilne in popolne ugotovitve sodišča prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče na njih v celoti sklicuje, na pritožbo pa izrecno odgovarja le v delu, kjer se ta odziva na razloge izpodbijane sodbe in z njimi vzpostavlja vsebinski dialog.

11.Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti sodišče prve stopnje usmerjeno v razreševanje vprašanja, kako in s čim tožena stranka ni (neupravičeno) obogatena. Izhodišče je namreč nasprotno. Za uspeh zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi bi moralo biti izkazano, da je tožena stranka bila obogatena.

11.Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti sodišče prve stopnje usmerjeno v razreševanje vprašanja, kako in s čim tožena stranka ni (neupravičeno) obogatena. Izhodišče je namreč nasprotno. Za uspeh zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi bi moralo biti izkazano, da je tožena stranka bila obogatena.

12.Sodišče je zahtevek za plačilo izdelave idejnega projekta proge za kros zavrnilo, ker je na podlagi izpovedi tožnika, zakonite zastopnice tožene stranke in priče A. A. ugotovilo, da tožena stranka tega projekta ni naročila in se ga ni zavezala plačati, tožnik pa je že od začetka vedel, da projekt izdeluje na svoje stroške in ne na stroške tožene stranke. Tožnik v pritožbi vztraja, da je tožena stranka projekt naročila, vendar ob tem prezre, da je to v nasprotju z njegovo izrecno izjavo ob zaslišanju priče A. A., da tožena stranka projekta ni naročila in da je projekt izdelal v skupno dobro.

12.Sodišče je zahtevek za plačilo izdelave idejnega projekta proge za kros zavrnilo, ker je na podlagi izpovedi tožnika, zakonite zastopnice tožene stranke in priče A. A. ugotovilo, da tožena stranka tega projekta ni naročila in se ga ni zavezala plačati, tožnik pa je že od začetka vedel, da projekt izdeluje na svoje stroške in ne na stroške tožene stranke. Tožnik v pritožbi vztraja, da je tožena stranka projekt naročila, vendar ob tem prezre, da je to v nasprotju z njegovo izrecno izjavo ob zaslišanju priče A. A., da tožena stranka projekta ni naročila in da je projekt izdelal v skupno dobro.

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama ni bilo izrecnega dogovora glede plačila amortizirane vrednosti dela proge, ki je ostal na hipodromu po odstranitvi zaprek (škarpa, stopnice in vodni kompleks). Sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami takšne ugotovitve ni oprlo le na neobstoj ustreznih pooblastil prič A. A. in B. B. ter formalne zahteve, ki jih mora tožena stranka izpolniti pri sklepanju pogodb. Kot bistveno je izpostavilo tudi izpoved tožnika, da z njegove strani zatrjevani dogovor izhaja iz toka dogajanja. Tožnik teh razlogov v pritožbi konkretizirano ne naslovi, s tem pa ne uspe izpodbiti njihove pravilnosti.

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama ni bilo izrecnega dogovora glede plačila amortizirane vrednosti dela proge, ki je ostal na hipodromu po odstranitvi zaprek (škarpa, stopnice in vodni kompleks). Sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami takšne ugotovitve ni oprlo le na neobstoj ustreznih pooblastil prič A. A. in B. B. ter formalne zahteve, ki jih mora tožena stranka izpolniti pri sklepanju pogodb. Kot bistveno je izpostavilo tudi izpoved tožnika, da z njegove strani zatrjevani dogovor izhaja iz toka dogajanja. Tožnik teh razlogov v pritožbi konkretizirano ne naslovi, s tem pa ne uspe izpodbiti njihove pravilnosti.

14.Pritožnik tako pri utemeljevanju zahtevka za plačilo idejnega projekta kot pri utemeljevanju obveznosti plačila za izdelavo proge neutemeljeno vztraja, da je bila obveznost plačila s strani tožene stranke prevzeta na konkludenten način. Pritožnik v pritožbi izpostavlja svoja intimna pričakovanja in subjektivno razumevanje posameznih dejanj tožene stranke in njenih predstavnikov, vendar spregleda naslednje ključne ugotovitve: 1) da je bila proga izdelana za namen izvedbe mednarodne tekme, katere organizator je bil Konjeniški klub X. (KK X.), tožnik pa je bil z njegove strani določen za odgovorno osebo za izvedbo prireditve; 2) da je tožena stranka za namen prireditve (zgolj) dala v odplačno uporabo območje hipodroma in organizatorju dopustila namestitev potrebne opreme ter 3) da je bila dolžnost organizatorja, da po izvedeni tekmi opremo odstrani in zemljišče vrne v prvotno stanje. V takšnih okoliščinah iz dopustitve namestitve proge na območju hipodroma, sodelovanja priče A. A. pri natančnem umeščanju posameznih delov proge v prostor in občasne pomoči pri njeni postavitvi ni mogoče sklepati na voljo tožene stranke, da se proga postavi v njeno korist in na njene stroške.

14.Pritožnik tako pri utemeljevanju zahtevka za plačilo idejnega projekta kot pri utemeljevanju obveznosti plačila za izdelavo proge neutemeljeno vztraja, da je bila obveznost plačila s strani tožene stranke prevzeta na konkludenten način. Pritožnik v pritožbi izpostavlja svoja intimna pričakovanja in subjektivno razumevanje posameznih dejanj tožene stranke in njenih predstavnikov, vendar spregleda naslednje ključne ugotovitve: 1) da je bila proga izdelana za namen izvedbe mednarodne tekme, katere organizator je bil Konjeniški klub X. (KK X.), tožnik pa je bil z njegove strani določen za odgovorno osebo za izvedbo prireditve; 2) da je tožena stranka za namen prireditve (zgolj) dala v odplačno uporabo območje hipodroma in organizatorju dopustila namestitev potrebne opreme ter 3) da je bila dolžnost organizatorja, da po izvedeni tekmi opremo odstrani in zemljišče vrne v prvotno stanje. V takšnih okoliščinah iz dopustitve namestitve proge na območju hipodroma, sodelovanja priče A. A. pri natančnem umeščanju posameznih delov proge v prostor in občasne pomoči pri njeni postavitvi ni mogoče sklepati na voljo tožene stranke, da se proga postavi v njeno korist in na njene stroške.

15.Pritrditi tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da je bila tožena stranka z izdelavo idejnega projekta in postavitvijo proge oziroma njenih delov neupravičeno obogatena, saj sta bila projekt izdelan in proga postavljena za potrebe in v korist organizatorja prireditve, ves čas pa je obstajala obveznost vrnitve zemljišča v prvotno stanje. Tožena stranka je odstranitev proge prvič zahtevala 24. 7. 2018, neposredno po zaključku prireditve. Proga se je po izvedbi tekme tako na območju hipodroma nahajala v nasprotju z njeno izrecno voljo in kot posledica kršitve pogodbene obveznosti s strani organizatorja prireditve, zato o neupravičeni obogatitvi tožene stranke ni mogoče govoriti.

15.Pritrditi tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da je bila tožena stranka z izdelavo idejnega projekta in postavitvijo proge oziroma njenih delov neupravičeno obogatena, saj sta bila projekt izdelan in proga postavljena za potrebe in v korist organizatorja prireditve, ves čas pa je obstajala obveznost vrnitve zemljišča v prvotno stanje. Tožena stranka je odstranitev proge prvič zahtevala 24. 7. 2018, neposredno po zaključku prireditve. Proga se je po izvedbi tekme tako na območju hipodroma nahajala v nasprotju z njeno izrecno voljo in kot posledica kršitve pogodbene obveznosti s strani organizatorja prireditve, zato o neupravičeni obogatitvi tožene stranke ni mogoče govoriti.

16.Sodišče prve stopnje je ugotovilo in z natančno oceno izvedenih dokazov obrazložilo, kdo, zakaj in v kakšnih okoliščinah je odstranil postavljene zapreke, pritožnik pa v pritožbi tem ugotovitvam konkretizirano ne nasprotuje. Tako ne uspe vzbuditi dvoma v ugotovitev, da je bila odstranitev zaprek in vrnitev zemljišča v prvotno stanje vnaprej dogovorjena pogodbena obveznost organizatorja tekme, ki je progo po več pozivih tožene stranke tožniku in organizatorju tudi odstranil. Sodišče je na tej podlagi pravno pravilno zaključilo, da tožnik v zvezi z odstranitvijo zaprek ni izkazal protipravnega ravnanja tožene stranke kot enega od elementov odškodninske odgovornosti.

16.Sodišče prve stopnje je ugotovilo in z natančno oceno izvedenih dokazov obrazložilo, kdo, zakaj in v kakšnih okoliščinah je odstranil postavljene zapreke, pritožnik pa v pritožbi tem ugotovitvam konkretizirano ne nasprotuje. Tako ne uspe vzbuditi dvoma v ugotovitev, da je bila odstranitev zaprek in vrnitev zemljišča v prvotno stanje vnaprej dogovorjena pogodbena obveznost organizatorja tekme, ki je progo po več pozivih tožene stranke tožniku in organizatorju tudi odstranil. Sodišče je na tej podlagi pravno pravilno zaključilo, da tožnik v zvezi z odstranitvijo zaprek ni izkazal protipravnega ravnanja tožene stranke kot enega od elementov odškodninske odgovornosti.

17.Pritožnik glede plačila uporabnine za uporabo proge s strani tožene stranke oziroma obiskovalcev hipodroma pretežno ponavlja navedbe, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato le na kratko pritrjuje sodišču prve stopnje, da je ta uporaba posledica kršitve pogodbene obveznosti odstranitve proge s strani organizatorja prireditve oziroma tožnika kot odgovorne osebe organizatorja. Tožena stranka proge ni posebej tržila in za njeno uporabo ni terjala posebnega plačila, saj uporabnikom enotno zaračunava uporabo celotnega hipodroma. Tožena stranka proge ni tržila niti za izvedbo mednarodnega seminarja v organizaciji Konjeniške zveze Slovenije in mednarodne tekme v organizaciji KK X., saj je organizatorjema dala v uporabo zemljišče, namestitev (kakor tudi kasnejša odstranitev) ustrezne opreme pa je bila v njuni domeni. Ob takšnih dejstvih je pravno pravilna ugotovitev, da je tožnik z neodstranitvijo proge privolil v lastno prikrajšanje, hkrati pa ni izkazal neupravičene obogatitve tožene stranke kot ene od predpostavk obogatitvenega zahtevka.

17.Pritožnik glede plačila uporabnine za uporabo proge s strani tožene stranke oziroma obiskovalcev hipodroma pretežno ponavlja navedbe, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato le na kratko pritrjuje sodišču prve stopnje, da je ta uporaba posledica kršitve pogodbene obveznosti odstranitve proge s strani organizatorja prireditve oziroma tožnika kot odgovorne osebe organizatorja. Tožena stranka proge ni posebej tržila in za njeno uporabo ni terjala posebnega plačila, saj uporabnikom enotno zaračunava uporabo celotnega hipodroma. Tožena stranka proge ni tržila niti za izvedbo mednarodnega seminarja v organizaciji Konjeniške zveze Slovenije in mednarodne tekme v organizaciji KK X., saj je organizatorjema dala v uporabo zemljišče, namestitev (kakor tudi kasnejša odstranitev) ustrezne opreme pa je bila v njuni domeni. Ob takšnih dejstvih je pravno pravilna ugotovitev, da je tožnik z neodstranitvijo proge privolil v lastno prikrajšanje, hkrati pa ni izkazal neupravičene obogatitve tožene stranke kot ene od predpostavk obogatitvenega zahtevka.

18.Ker pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

18.Ker pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

19.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Za potrebne stroške tožene stranke pritožbeno sodišče šteje 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 2 % materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 466,65 EUR. Sodišče pa toženi stranki ni priznalo stroška pregleda sodbe in pritožbe, saj ne gre za samostojno odvetniško opravilo, temveč je ta storitev že vključena v storitev sestave odgovora na pritožbo. Tožnik mora priznani znesek stroškov toženi stranki povrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

19.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Za potrebne stroške tožene stranke pritožbeno sodišče šteje 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 2 % materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 466,65 EUR. Sodišče pa toženi stranki ni priznalo stroška pregleda sodbe in pritožbe, saj ne gre za samostojno odvetniško opravilo, temveč je ta storitev že vključena v storitev sestave odgovora na pritožbo. Tožnik mora priznani znesek stroškov toženi stranki povrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

-------------------------------

-------------------------------

1Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018.

1Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018.

Zveza:

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190, 190/1, 198

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190, 190/1, 198

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.