Jedro

Namen izvršilnega postopka je z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, zato je izvršilni postopek končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo zoper dolžnika, ker je upnik sodišče obvestil, da je dolžnik poravnal dolg.

Proti takšni odločitvi se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu iz pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), torej zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb ZIZ. V pritožbi je obširno pojasnjeval potek predmetnega izvršilnega postopka, kot bistveno pa je navajal, da upnik nikoli ni umaknil predloga za izvršbo v celoti, temveč samo predlog za izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin. Izvršba bi tako morala teči še na druga predlagana sredstva tj. na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet in s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Ker je torej izvršba s slednjimi izvršilnimi sredstvi še vedno v teku, je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pa je prvostopenjsko sodišče tudi bistveno kršilo določbe ZIZ, ker ni uporabilo III. odstavka 34. člena ZIZ, pa bi ga moralo uporabiti. Upnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja upnik v pritožbi, je predmetna izvršba bila sprva dovoljena na dolžnikove premičnine, kasneje pa je na upnikov predlog sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi in sicer na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, prav tako pa je na podlagi upnikovega delnega umika predloga izvršbo na premičnine ustavilo. Predlog za novo izvršilno sredstvo tj. prodajo nepremičnin je sodišče izločilo v nov spis št. In 05/0324 in pod to opr. št. izdalo sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe tudi na dolžnikove nepremičnine, izvršba s tem izvršilnim sredstvom pa se vodi v spisu In 05/324. V tem postopku tj. I 8280/98 pa je tekla le izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Organizacija za plačilni promet, pri kateri je dolžnik imel denarna sredstva, je sklep o izvršbi prejela 27.06.2005, ga dne 07.06.2006 v celoti realizirala in to sporočila prvostopenjskemu sodišču z dopisom z dne 09.06.2006 (l. št. 24 spisa). Neodvisno od obvestila organizacije za plačilni promet pa je upnik sam z vlogo z dne 06.09.2006 (l. št. 25 spisa) sodišču sporočil, da je dolžnik izpolnil obveznosti po sklepu I 8280/98. Sodišče prve stopnje je izvršbo ustavilo zaradi takšnega upnikovega obvestila, kar je jasno razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, in ne zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo, kot upnik zmotno navaja v pritožbi. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je namen izvršilnega postopka z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, kot ta izhaja iz sklepa o dovolitvi izvršbe. Izvršilni postopek pa je končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je z opravo izvršilnih dejanj, s katerimi se izvršujejo dovoljena izvršilna sredstva, prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.

Pritožbene trditve upnika o pravni zmotnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje so tako neutemeljene, pritožbeni očitni pritožnika, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je upnik umaknil predlog za izvršbo, pa brezpredmetne, saj sodišče takšnega dejstva ni ugotovilo, takšnega dejstva pa tudi ni upoštevalo kot dejanske podlage svoje odločitve.

Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje, da je pravilno uporabilo materialno pravo in da pri tem ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila priglašenih pritožbenih stroškov.