Jedro

Pri imenovanju članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom navadnih terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.

Skladno s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj namreč preizkusiti tako terjatev, kot hipoteko ali maksimalno hipoteko, s katero je terjatev zavarovana, torej se mora o terjatvi in ločitveni pravici izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa nadalje izhaja, da je obe zgoraj navedeni terjatvi upravitelj prerekal, ker upnik ni predložil dokazil o njunem obstoju in višini, ločitveni pravici pa priznal z odložnim pogojem, če upnik v pravdnem postopku uspe z zahtevkom na ugotovitev obstoja terjatev. Iz navedenih dejstev izhaja, da stečajni dolžnik teh terjatev nima zavedenih v poslovnih knjigah, saj bi sicer terjatvi lahko upravitelj priznal, če bi dolžnik razpolagal z dokumentacijo, ki obstoj in višino teh terjatev izkazuje, zato te terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora niso upoštevne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o zamenjavi člana upniškega odbora je prvostopenjsko sodišče za člana upniškega odbora imenovalo upnika X. Tako je odločilo v ponovnem odločanju po tem, ko je pritožbeno sodišče s sklepom Cst 557/2015 po pritožbi navedenega upnika razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 5726/2014 z dne 13. 8. 2015, s katerim je namesto upnika Y d. d. za člana upniškega odbora imenovalo upnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota. Ugotovilo je, da ima upnik X višjo (nezavarovano) terjatev od upnice Republike Slovenije.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana, uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se za člana upniškega odbora imenuje Republiko Slovenijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri imenovanju članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom navadnih terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah (2. točka 3. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 80. člena ZFPPIPP). Pritrditi je pritožniku, da je za člana upniškega odbora lahko imenovan tudi ločitveni upnik upoštevaje tiste terjatve, ki niso v celoti pokrite z ločitveno pravico, torej če vrednost predmeta ločitvene pravice ne zadošča za poplačilo celotne terjatve (6. točka 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP). V obsegu, kolikor terjatev ne bo poplačana iz določenega premoženja, na katerem ima ločitven upnik pravico do ločenega poplačila pred poplačilom ostalih upnikov, ima ločitveni upnik položaj navadnega upnika (primerjaj 4. odstavek 21. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnik v pritožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, da je terjatev novega imenovanega člana upniškega odbora X višja od terjatev Republike Slovenije. Skupaj z ženo ... je prijavil terjatev v višini 223.205,75 EUR, Republika Slovenija pa skupno 216.911,16 EUR nezavarovanih terjatev in za 1.423,34 EUR zavarovanih terjatev. Na podlagi določil 298.a člena ZFPPIPP pa je upravitelj preizkusil še zavarovane terjatve Republike Slovenije v višini 471.329,13 EUR. Navedeni ločitveni upnik ima najboljši vrstni red poplačila le na sklopu stavbnih zemljišč v k. o. A, za katera stečajni upravitelj v otvoritvenem poročilu navaja likvidacijsko vrednost 15.000,00 EUR ter na vinski kleti k. o. B, ki je v otvoritvenem poročilu upravitelja ocenjena na 13.000,00 EUR. Upoštevaje vrednost tega premoženja ostane torej še 443.329,13 EUR terjatev, ki iz navedenega premoženja ne bodo poplačane. Seštevek tega zneska in priglašenih navadnih terjatev torej znaša 660.240,29 EUR, kar bistveno presega znesek prijavljenih terjatev upnika X. 6. Pritožbeno sodišče s takim razlogovanjem pritožnika ne soglaša. Po 298.a členu ZFPPIPP mora upravitelj preizkusiti hipoteko in terjatev, zavarovano s to hipoteko ali maksimalno hipoteko po uradni dolžnosti brez upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka bodisi vknjiži v korist stečajnega dolžnika lastninska pravica, ki je obremenjena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali pa v primeru, če se s takim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka. Kot je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, je upravitelj v ta seznam vključil tudi terjatev in ločitveno pravico upnika Republika Slovenija v znesku 277.545,07 EUR in v znesku 193.784,06 EUR z ločitvenimi pravicami na podlagi 298.a člena ZFPPIPP po uradni dolžnosti brez upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice. Skladno s 3. odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj namreč preizkusiti tako terjatev, kot hipoteko ali maksimalno hipoteko, s katero je terjatev zavarovana, torej se mora o terjatvi in ločitveni pravici izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa nadalje izhaja, da je obe zgoraj navedeni terjatvi upravitelj prerekal, ker upnik ni predložil dokazil o njunem obstoju in višini, ločitveni pravici pa priznal z odložnim pogojem, če upnik v pravdnem postopku uspe z zahtevkom na ugotovitev obstoja terjatev. Iz navedenih dejstev izhaja, da stečajni dolžnik teh terjatev nima zavedenih v poslovnih knjigah, saj bi sicer terjatvi lahko upravitelj priznal, če bi dolžnik razpolagal z dokumentacijo, ki obstoj in višino teh terjatev izkazuje, zato te terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora niso upoštevne (2. točka 3. odstavka 80. člena ZFPPIPP). Zgovorno pa je tudi dejstvo, da upnik Republika Slovenija ni izpodbijal predmetnega sklepa in ugotovljenega dejanskega stanja v njem, da ima novo imenovani upnik X višjo nezavarovano terjatev od Republike Slovenije.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121.člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).