Jedro

Iz določbe prvega odstavka 234. člena ZUP (1986) je razvidno, da je pritožbeni rok določen kot zakoniti prekluzivni procesni rok in da ima zamuda tega roka za posledico izgubo pravice do pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1651/2000-12 z dne 24.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97,65/97 in 70/2000; v nadaljevanju: ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.8.2000, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper sklep Upravne enote R. ob D. z dne 13.6.2000, s katerim je upravni organ prve stopnje zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper svojo odločbo z dne 18.5.2000, s katero je bilo ugotovljeno, da W.L.D., roj. 2.9.1911, ob smrti dne 10.3.1984 ni bil državljan SR Slovenije in SFRJ ter da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28.8.1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, ni štel za jugoslovanskega državljana.

V obrazložitvi sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožeča stranka dala poblastilo za zastopanje F.H. Iz M., ki mu je bila dne 18.5.2000 vročena odločba upravnega organa. Petnajstdnevni rok za pritožbo je začel teči 19.5.2000 in je že potekel, ko je tožeča stranka dne 7.6.2000 po odvetniku vložila pritožbo. Upravni organ prve stopnje je zato pravilno, v skladu s 234. členom ZUP/86, pritožbo kot nedovoljeno zavrgel, ker je bila prepozna.

Tožnica vlaga pritožbo, v kateri navaja, da je namen ZUP-a, da se zadeve vsebinsko rešijo, ne glede na to, če niso bila upoštevana vsa formalno pravna pravila. Zato je razlaga tožene stranke o prekluzivnosti procesnih rokov v nasprotju z namenom zakona. Ker je bila stranka zastopana po prava nevešči osebi, je procesni rok potekel, preden je ugotovila za kaj gre in ukrepala. V njenem primeru je bila storjena očitna krivica, ki pa ima tudi premoženjsko - pravne posledice. Glede na splošno znano restriktivno obravnavanje denacionalizacijskih primerov že v postopku ugotavljanja državljanstva je zato odločitev krivična in nezakonita. Ker ni bil zamujen prekluzivni, ampak procesni rok, je glede na načela splošnega dela ZUP, posebno načelo poštenosti in resničnosti, podana zakonita osnova, da se pritožbi ugodi in procesna pomankljivost odpravi.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba se vloži v roku 15 dni, če ni z zakonom drugače določeno (1. odstavek 230. člena ZUP/86). Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s svojo odločbo (1. odstavek 234. člena ZUP/86).

Kot je razvidno iz sodbe prvostopnega sodišča, tožnica pa teh ugotovitev ne izpodbija, ji je bila izpodbijana odločba po pooblaščencu vročena dne 18.5.2000. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe je zato začel teči dne 19.5.2000. Ker je pritožbo zoper to odločbo vložila dne 7.6.2000, je bila pritožba vložena po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila pritožba vložena prepozno, zaradi česar je bila zavržena kot nedovoljena.

Ni točna pritožbena navedba, da je bil zamujen procesni, ne pa prekluzivni rok, saj je iz 1. odstavka 234. člena ZUP/86 razvidno, da je pritožbeni rok določen kot zakoniti prekluzivni procesni rok.

Njegova zamuda ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopka. Učinek prekluzije nastopi po samem zakonu in uradna oseba, ki vodi postopek, ga mora upoštevati po uradni dolžnosti. Zato te procesne pomankljivosti ni mogoče odpraviti s sklicevanjem na temeljna načela upravnega postopka. Na odločitev v zadevi pa tudi ne more vplivati pritožbena navedba, da je bila odločba o ugotavljanju državljanstva krivična, saj zadeve, v primeru prepozne pritožbe, ni mogoče meritorno obravnavati.

Na odločitev v zadevi, ob pravilnem pravnem pouku v izpodbijani odločbi, tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila stranka zastopana po prava neukem pooblaščencu. Ker se za pisanje, vročeno pooblaščenu, šteje, da je bilo vročeno stranki, se za začetek roka vzame prvi naslednji dan, ne glede na to, kdaj je pooblaščenec o izdani odločbi obvestil stranko.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kakor tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.