Jedro

Kot subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti je sodišče prve stopnje izpostavilo obdolženčevo predkaznovanost, saj je v podobnih okoliščinah, ko ga je konec leta 2004 zapustila dotedanja partnerka, slednjo večkrat zasledoval, jo klical po telefonu in ji grozil, da jo bo ubil, svoje grožnje pa je tudi uresničil.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obdolženca še podani.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornica, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov po 371. členu ZKP. V pritožbi nasprotuje ugotovitvam, da je izkazan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, da so izkazane okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnosti in da je podana neogibna potrebnost in sorazmernost. Predlaga naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in odpravi odrejeni pripor.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita v vloženem obtožnem predlogu, izhaja iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 18. 10. 2021, CD zgoščenke z SMS sporočili, iz katerih so razvidne grožnje, zapisnikov o sprejemu ustne ovadbe K. P. z dne 17. 10. 2021 in 19. 10. 2021, individualne ocene stopnje ogroženosti žrtve kaznivega dejanja z dne 17. 10. 2021, obeh uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih od S. D. z dne 17. 10. 2021, uradnega zaznamka o zbranih obvestilih V. P. z dne 18. 10. 2021 in 20. 10. 2021, uradnega zaznamka o zbranih obvestilih D. P. z dne 20. 10. 2021, odločbe o pridržanju z dne 19. 10. 2021 in izpovedbe priče I. O. na naroku 6. 12. 2021. 6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo bistvene dele izpovedb zaslišanih prič in izpostavilo, da priče K. P., njena sinova V. in D. P. ter obdolženčeva hči S. D. po ugotovitvah sodišča prve stopnje sicer niso v celoti potrdili navedb, kot izhajajo iz uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih od vsakega izmed njih, ter da je tudi zaslišani pooblaščenec oškodovanke relativiziral svoje zapise v dopisu policiji (trdil je, da je zapisal, da obdolženec oškodovanki grozi s smrtjo, na podlagi lastnih domnevanj in z namenom, da bi policija zadevo resno obravnavala), vendar je kljub temu štelo, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, razloge za svoje zaključke pa tudi prepričljivo obrazložilo v 16. in 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Res je sicer, da se je sodišče v dosedanjih sklepih sklicevalo in opiralo na zapis oškodovankinega pooblaščenca, ki je na zaslišanju 6. 12. 2021 izpovedoval drugače, kot izhaja iz njegovih zapisov, vendar s tem utemeljen sum še ni omajan. Sodišče prve stopnje izjave oškodovankinega pooblaščenca nikakor ni spregledalo, do nje pa se še ne more dokazno opredeliti, kot neutemeljeno pričakuje zagovornica, saj bo dokazno oceno izpovedbe oškodovankinega pooblaščenca podalo v sodbi, po končanem dokaznem postopku, kot je poudarilo tudi samo v 15. točki obrazložitve. Ker iz navedene točke obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so izpovedbe priče K. P. na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 11. 2021 diametralno nasprotne navedbam v prijavi, ki jo je oškodovankin pooblaščenec 11. 10. 2021 naslovil na Policijsko upravo ... (iz katere izhaja, da se je oškodovanka že večkrat zglasila na Policijski postaji ... in prijavila storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ki ga na njeno škodo že dalj časa izvršuje obdolženec; da ji ta grozi s smrtjo, če ne bo ponovno pričela živeti z njim, nadleguje s pošiljanjem SMS sporočil in jo zalezuje, zaradi takšnega ravnanja pa se oškodovanka počuti zelo prestrašeno in jo skrbi za svoje življenje) so neutemeljeni očitki, da je sodišče zmotno ugotovilo, da oškodovanka ni potrdila vseh navedb, ki jih je dala policistom, saj je zapisnik v delih, ki so ključni za odreditev pripora, v celoti zanikala in izpovedala prav nasprotno. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje spregledalo izpovedbe zaslišanih prič, ki so vse nasprotovale navedbam iz uradnih zaznamkov, saj je tudi v zvezi s temi poudarilo, da je priča S. D. navedbam v uradnem zaznamku o zbranih obvestilih nasprotovala (drugi odstavek 11. točke obrazložitve) ter da tudi V. in D. P. pred sodiščem nista v celoti potrdila izjav, kot izhajajo iz uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih (12. točka obrazložitve).

8. Neutemeljeno pa je pričakovanje zagovornice, da bo sodišče prve stopnje vse do sedaj zbrane dokaze tudi dokazno ocenilo, saj v tej fazi še ne sprejema dokazne ocene, to bo stvar odločanja o utemeljenosti obtoženega predloga, temveč zgolj ugotavlja, ali je glede na razpoložljive dokaze verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil. 9. Ne glede na to, da so tekom glavne obravnave do sedaj zaslišane priče zanikale vsebino svojih izjav, kot izhajajo iz uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, še vedno večja od verjetnosti, da ga ni storil, pri čemer zlasti poudarja vsebino SMS sporočil, za katera je vsaj na ravni utemeljenega suma izkazano, da jih je obdolženec poslal oškodovanki1 ter izpovedbo zaslišane priče I. O. o tem, kaj je zapisala in zaznala ob zbiranju obvestil v zvezi z obravnavano zadevo. Ker je slednja potrdila vsebino zapisnikov oz. uradnih zaznamkov, ki jih je pisala ter ni imela nobenega razloga, da bi zapisala drugače, kot ji je bilo povedano, zapisi v teh uradnih zaznamkih in zapisnikih pa govorijo v prid zaključku o obstoju utemeljenega suma, je prepričljiv in utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je kljub izpovedbam prič K. P., V. P., D. P., S. D. in A. Ž. pred sodiščem prve stopnje, utemeljen sum še vedno podan, saj tudi vsebina sporočil oz. njihova intenzivnost tako v smislu vsebine kot njihove pogostosti vsekakor kaže na to, da je pravilnejša interpretacija njihove vsebine na način, kot izhaja iz obdolžilnega predloga, kot pa interpretacija, za kakršno se zavzema zagovornica. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da vsebina sms sporočil v kontekstu preostale korespondence med obdolžencem in oškodovanko ne potrjuje pravilnosti in utemeljenosti pripora, in to zgolj zato, ker je oškodovanka na taka sporočila občasno odgovarjala bodisi s klicem, bodisi s sms sporočilom.

10. V zaključek, da utemeljen sum ni izkazan, pa ne prepričajo niti pritožbene navedbe, da je oškodovanka sama večkrat ponovila in zatrdila, da se oškodovanca ne boji, da se ne počuti ogroženo, da smatra, da ji ne bi nikoli škodoval v smislu napada na njeno življenje ali telo, da so to potrdile tudi druge zaslišane priče in tudi oškodovankin pooblaščenec ter da zato pripor ni niti nujen, niti neizogibno potreben ukrep, saj je presoja sodišča prve stopnje o izkazanosti utemeljenega suma glede na prej navedeno pravilna in ustrezno obrazložena.

11. Nadaljnji poskus omajanja zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s presojo utemeljenega suma z navedbami, da je izpovedba priče O. v celoti v nasprotju z vsemi preostalimi pričami, da so uradni zaznamki enostransko pripravljeni z njene strani in da tej priči ne gre verjeti oz. ji nakloniti verodostojnosti, ne morejo biti uspešni, saj gre pri tem zgolj za podajanje lastne dokazne ocene, ki presega ugotavljanje obstoja utemeljenega suma in jo bo sodišče podalo šele po zaključenem dokaznem postopku. Prav tako so navedbe, da je skozi dosedanji postopek izkazan najmanj dvom v storitev kaznivega dejanja, zgolj ocena zagovornice, ki po mnenju pritožbenega sodišča v dosedaj izvedenih dokazih nima zadostne osnove. O izkazanosti utemeljenega suma tako ni nobenega dvoma.

12. Prav tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je izkazano zadosti objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na realno in konkretno ponovitveno nevarnost. Sodišče prve stopnje je tako kot objektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost utemeljeno v 20. točki obrazložitve pravilno izpostavilo, da se obdolžencu očita kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen zapora do treh let, da obdolženec kljub zanikanju očitno ne sprejema prenehanja razmerja z oškodovanko. Podlaga za tako sklepanje so ugotovitve, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da naj bi od začetka meseca septembra 2021 nad njo praktično vsakodnevno vršil psihični pritisk, jo zalezoval, iskal celo v K., kjer naj bi delala in ji grozil, s tem pa spravljal v podrejen položaj, ji onemogočal normalno življenje in gibanje ter povzročal veliki psihični pritisk in se pred oškodovancem skriva. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni z ničemer izkazana trditev sodišča, da obdolženi ne sprejema razpada skupnosti z oškodovanko in da ni jasno, s čim naj bi pokazal vztrajnost in nepredvidljivost in kako naj bi ji grozil s smrtjo. Ker vsebina sms sporočil kaže na resne grožnje z napadom na telo in življenje, so neutemeljene tudi trditve, da sodišče z izpodbijanim sklepom ne opredeli, v čem točno naj bi bila podana nevarnost in v kakšnem smislu naj bi bila ta nevarnost realna, konkretna in resna.

13. Kot subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti je sodišče prve stopnje izpostavilo obdolženčevo predkaznovanost, saj je v podobnih okoliščinah, ko ga je konec leta 2004 zapustila dotedanja partnerka D. K., slednjo večkrat zasledoval, jo klical po telefonu in ji grozil, da jo bo ubil, svoje grožnje pa je tudi uresničil. Res je sicer, da je od storitve omenjenega kaznivega dejanja umora preteklo že skoraj 17 let, vendar ni mogoče trditi, da sodišče povsem napačno in očitno pretirano upošteva ta dogodek in da ima občutek, kot da se mu ponovno sodi za ta dogodek. Upoštevanje te okoliščine v okviru presoje ponovitvene nevarnosti nikakor ne pomeni, da je obdolženec pretirano ožigosan s tem dejanjem in da se mu pripor odreja zgolj zaradi tega. Vsebina obdolženčevih groženj, ki je zelo jasna, in pogostost le-teh namreč nedvomno izkazujejo konkretno in realno nevarnost, da bi obdolženi v primeru izpustitve na prostost ponovil očitano mu kaznivo dejanje (nadaljeval z grožnjami in zalezovanjem), saj je pri izvrševanju svojih dejanj vztrajen in svoja ravnanja izvršuje nad njemu najbližjimi osebami in kljub predhodnemu obravnavanju s strani policistov z nasilnimi ravnanji nima namena prenehati, hkrati pa je zelo nepredvidljiv. O tem je mogoče utemeljeno sklepati na podlagi trditev, da je obdolženec sam želel prekiniti razmerje z oškodovanko, pa je kljub temu po prenehanju tega razmerja oškodovanki pošiljal grozilna sporočila in jo zasledoval. Upoštevajoč vse navedeno je pritrditi sodišču prve stopnje, da je izkazan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in da je v konkretnem primeru nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovno izvrševal kazniva dejanja utemeljena in zadostno izkazana.

14. Prav tako glede na dosedaj ugotovljene okoliščine ni podlage za trditve, da varnost oškodovanke s strani obdolženca sploh ni ogrožena in da pripor zoper obdolženca ni potreben, ni neogiben in da je z odrejenim ukrepom kršeno načelo sorazmernosti. Pritožbeno sodišče namreč soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da varovanje osebne in telesne integritete oškodovanke ter zagotovitev njene varnosti nedvomno pretehta nad pravico obdolženca do osebne svobode in da je zlo, ki bo z omejitvijo obdolženčeve svobode gibanja povzročeno njemu, neprimerno manjše od zla, ki ga naj bi ga obdolženec s svojim izvajanjem nasilnih in agresivnih dejanj povzročal oškodovanki. Ni se mogoče strinjati z zagovornico, da je zlo, ki je s priporom povzročeno obdolžencu, večje od zla, ki naj bi ga obdolženec morebiti lahko povzročil oškodovanki, ker ni utemeljeno izkazano, da je sploh storil očitano kaznivo dejanje ali da bi ga na prostosti izvrševal oz. je celo skozi dosedanji postopek vzbujen vsaj utemeljen dvom, da ga ni storil oz. vsaj da pripor ni neogibno potreben. Grožnje z napadom na telo in življenje ter zasledovanje nedvomno kažejo na resne grožnje, ki povzročajo hudo zlo, zlasti če bi jih obdolženec uresničil, kar bi na prostosti lahko storil. Dvom v očitano storitev kaznivega dejanja pa je izkazana le po mnenju zagovornice, pritožbeno sodišče pa s takim mnenjem glede na vse ugotovljene okoliščine ne soglaša, saj s temi navedbami zagovornica ponovno napada zaključke o obstoju utemeljenega suma, za katerega je že zgoraj poudarjeno, da je še vedno podan.

15. Sodišče prve stopnje pa je opravilo tudi preizkus sorazmernosti pripora z vidika trajanja in poudarilo, da je nov narok za glavno obravnavo razpisan za 11. 1. 2022, da je 13. 12. 2021 sodišče prve stopnje odredilo izdelavo dveh izvedenskih mnenje, kar kaže na angažiranost sodišča za čimprejšnje dokončanje postopka. Ker gre za priporno zadevo, v kateri so tudi izvedenci zavezani k hitremu postopanju, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je z izpodbijanim sklepom prejudicirano, da bo vse do izdelave izvedenskih mnenj, kar zna potrajati, vsakršen poskus odprave pripora neutemeljeno zavrnjen. V kolikor se bodo tekom postopka izkazale še kakšne dodatne okoliščine, lahko namreč sodišče še vedno tudi pred pribavo izvedenskih mnenj sprejme drugačno oceno glede danosti pogojev za pripor zoper obdolženca.

16. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

17. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.

1 Dne 18. 9. 2021 ji je napisal, da bo že videla, kaj J. zmore, koliko ji lahko škodi ter da bo klela svojo mater, da jo je rodila; dne 19. 9. 2021 ji je poslal sms, da je dobila največjega sovražnika in da dobi svoje, to ji je obljubil, naj bo sigurna, da jo bo dobil na mestu, naj bo sigurna; dne 20. 9. 2021 ji je ponovno napisal sms, da je zdaj njen največji sovražnik; dne 26. 9. 2021 ji je napisal, da naj izkoristi svoje trenutke in uživa dokler kajti dolgo ne bo več, saj se ji čas izteka; dne 8. 10. 2021 ji je poslal sms z vsebino, da se zadnjič dela budalo, da bo videla, kaj se pravi delati budalo; dne 14. 10. 2021 pa ji je napisal, da ko ji bo najlepše, bo morala iti)