Jedro

Kar zadeva stroškovne odločitve, sta tako pravna teorija kot sodna praksa na enotnem stališču, da to pravilo zavezuje le glede končnega zneska stroškov (v konkretnem primeru 15.992,73 EUR) in sodišču ne preprečuje poseganja v posamezne postavke stroškov, če bi te morale biti presojane drugače (kot se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se višina stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi, zniža na 14.645,86 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 107,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo zahtevek, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavi učinek unovčenja Garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 134100/6 z dne 18. 8. 2014 za znesek 494.534,00 EUR in zahtevek za plačilo zneska 494.534,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2014 v stečajno maso tožeče stranke (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 15.992,73 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) se je iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela odločbe sodišča prve stopnje in znižanje stroškovne obveznosti na 13.171,12 EUR, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v pritožbi očitala, da seštevek stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje v 24. točki obrazložitve izpodbijane sodbe priznalo toženi stranki, ne znaša prisojenih 15.992,73 EUR, temveč znaša 14.101,37 EUR. Dodatno pa je očitala še, da sodišče ni pravilno uporabilo določil Odvetniške tarife – OT, saj pri odmeri višine stroškov posameznega procesnega dejanja ni pravilno upoštevalo vrednosti spornega predmeta (494.534,00 EUR) in je tako vsa procesna dejanja vrednotilo previsoko. Ob pravilni uporabi OT bi moralo sodišče prve stopnje prisoditi stroške v višini 13.171,12 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo 3.000 točk za odgovor na tožbo, 3.000 točk za 1. pripravljalno vlogo, 2.250 točk za 2. pripravljalno vlogo, trikrat po 1.500 točk za nadaljnje tri pripravljalne vloge, 3.000 točk za 1. narok za glavno obravnavo, dvakrat po 1.500 točk za nadaljnja dva naroka ter 50 točk za urnino za zadnji narok z dne 14. 9. 2022. Vsota navedenih stroškov znaša 18.800 točk. Temu je prištelo še znesek materialnih stroškov (2 % od 1.000 točk in 1 % od presežka), ki znaša 198 točk, skupno torej 18.998 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV to znaša 13.906,54 EUR. Drugih stroškov, ki bi jih toženi stranki priznalo in ki bi pokrivale razliko do prisojenega zneska 15.992,73 EUR, sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zato odločitve sodišča v tem delu ni mogoče preizkusiti oziroma je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Upoštevajoč dejstvo, da so priglašeni stroški razvidni iz predloženega stroškovnika tožene stranke na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 14. 9. 2022, je višje sodišče navedeno kršitev lahko odpravilo samo in samo odmerilo višino stroškov postopka.

7. Tožeča stranka je delno utemeljeno očitala tudi previsoko odmero posameznih procesnih dejanj. Obravnavana zadeva se je začela v času, ko je veljala vrednost odvetniške točke v višini 0,459 EUR. S 6. 4. 2019 je bila vrednost odvetniške točke zvišana iz 0,459 EUR na 0,60 EUR. Zaradi spremenjene vrednosti odvetniške točke pa se je spremenila tudi vrednost posameznega procesnega dejanja, ki se izračuna glede na vrednost odvetniške točke. Tako je treba procesna dejanja, izvedena pred 6. 4. 2019, odmeriti od vrednosti spornega predmeta glede na vrednost točke 0,459 EUR, procesna dejanja od 6. 4. 2019 pa glede na vrednost točke 0,60 EUR. To pomeni, da je tožena stranka za odgovor na tožbo, prvo, drugo, tretjo in četrto pripravljalno vlogo utemeljeno priglasila stroške v višini 3.000, 3.000, 2.250, 1.500 in 1.500 točk. Ostala procesna dejanja so bila izvedena po 6. 4. 2019, zato gre toženi stranki za peto pripravljalno vlogo 1.400 točk, za 1. narok 2.800 točk, za drugi in tretji narok pa po 1.400 točk ter za urnino na tretjem naroku 50 točk. Po presoji višjega sodišča pa toženi stranki pripadajo tudi stroški naroka z dne 14. 3. 2018 v višini 1.500 točk (izveden je bil poravnalni narok, ki mu neposredno ni sledil prvi narok; po določilih OT se tak narok vrednoti v deležu 50 % od vrednosti prvega naroka; glede na datum naroka se vrednost odmeri od vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR), ki so bili prav tako potrebni. Višje sodišče z upoštevanjem stroškov tega naroka ne krši prepoved reformatio in peius. Kar zadeva stroškovne odločitve, sta tako pravna teorija1 kot sodna praksa2 na enotnem stališču, da to pravilo zavezuje le glede končnega zneska stroškov (v konkretnem primeru 15.992,73 EUR) in sodišču ne preprečuje poseganja v posamezne postavke stroškov, če bi te morale biti presojane drugače (kot se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru).

8. Zgoraj opredeljeni seštevek znaša 19.800 točk, prišteti pa je treba še znesek materialnih stroškov (2 % od 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 208 točk, kar skupno znaša 20.008 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV to znaša 14.645,86 EUR. V skladu s povedanim je tako po presoji višjega sodišča pravilen znesek stroškov, do povrnitve katerega je upravičena tožena stranka, 14.645,86 EUR in v skladu s tem je tudi pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi, delno znižalo na 14.645,86 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je v pritožbi zahtevala znižanje prisojenih stroškov postopka za znesek 2.821,61 EUR, uspela pa je v višini 1.346,87 EUR, kar pomeni uspeh v deležu 48 %. Glede na to je upravičena do povrnitve 48 % svojih pritožbenih stroškov. Na podlagi v pritožbi predloženega stroškovnika je višje sodišče tožeči stranki priznalo priglašenih 300 točk za pritožbo ter 6 točk materialnih stroškov, skupno 306 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znašajo pritožbeni stroški tožeče stranke 223,99 EUR, glede na delež uspeha (48 %) pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve 107,52 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1 Zobec, J., v: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 494. 2 Prim. s sklepoma VSL I Cpg 268/2022 z dne 22. 11. 2022 in I Cp 698/2022 z dne 12. 5. 2022.