Jedro

Stališče višjega sodišča je odstopalo od dotlej uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Odstopalo je tudi od kasnejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, konkretno sklepa II Ips 78/2020, ki se je skliceval na sklep II Ips 55/2020, kjer Vrhovno sodišče RS ni odstopilo od načela stroge formalne legalitete, temveč mu je sledilo. Kako lahko dolžnik doseže vsebinsko obravnavanje ničnostnega ugovora in kakšen vpliv lahko ima na potek izvršilnega postopka ni predmet tega pritožbenega preizkusa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama nosita stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da sta bila dolžnika z dopisom z dne 11. 1. 2023 obveščena, da kolikor najkasneje do 24. 1. 2023 ne bosta poravnala zapadlih obveznosti, bo upnik 31. 1. 2023 odpoklical kredit po pogodbi v predčasno dospelost, dokazilo o vročitvi pa potrjujejo priložene povratnice. Iz dopisa je jasno razvidno, da je terjatev zapadla, navedba dneva zapadlosti in dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnikoma, povsem jasno tudi izhaja, da gre za odpoklic kredita (zadeva: odpoklic kredita) in ne zgolj za napoved. V zvezi z nepoštenim pogodbenim pogojem glede vrednosti Euribor 0 EUR se ni posebej opredelilo, saj se lahko morebitno ničnost doseže le v pravdnem postopku.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da stališče ni v skladu z novejšo sodno prakso. V ugovoru sta se sklicevala na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 877/2020, da se presoja nepoštenega pogodbenega pogoja, ki je po slovenskem pravu ničen, nanaša na presojo ali ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova. Tako stališče višjega sodišča je odstopalo od dotlej uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki jo je kasneje v smislu varstva dolžnika kot potrošnika oblikovalo na način, da je prvostopno sodišče usmerilo, da dolžnika v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da nima izgledov za uspeh, napoti na vložitev tožbe, izvršbo pa v tem času odloži (sklep II Ips 78/2021). Glede na jasno sodno prakso je pogodbeno določilo, po katerem v primeru, da je Euribor negativen, ta znaša 0 EUR, nepošten pogodbeni pogoj. Sodišče je pri presoji vsebine dopisa, ki ga je na dolžnika naslovil upnik, zapis, ki dopušča različno razumevanje, bralo v korist upnika, čeprav je močnejša stranka v pogodbenem razmerju, ki sodi v njen delokrog ter se od nje pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka, dolžnik pa je gozdar in zastavitelj posameznik, ki ima položaj potrošnika. Če naj bi bil s sporno izjavo kredit odpoklican v predčasno zapadlost, bi morala biti izjava oblikovana tako, da bi bilo jasno, da gre za odpoklic kredita, ne za napoved (v sedanjiku, ne prihodnjiku) ali celo za odpoved pogodbe po kreditu, kot jo napove upnica v dopisu in kot vsebino dopisa napove oz. označi v elektronskem sporočilu, s katerim ga pošlje dolžniku.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče ob upoštevanju načela formalne legalitete odločilo, da je ugovor neutemeljen, saj je pri odločanju o dovolitvi izvršbe vezano na izvršilni naslov, ki je podlaga izvršbi in ne sme presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik in zastavitelj s sklicevanjem na odločitev Višjega sodišča v Mariboru I Ip 877/2020 oziroma iskanjem rešitev za relativizacijo načela formalne legalitete ne moreta ter ne smeta biti uspešna. Vrhovno sodišče RS je večkrat poudarilo pomembnost ohranitve instituta izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer varuje položaj upnika (sklep II Ips 55/2020). Dolžniku in zastavitelju vročen dopis z dne 11. 1. 2023, ki je bil poslan s priporočeno pošto in vročen 16. 1. 2023, ni sporen. Že v zadevi je navedeno, da gre za odpoklic kredita. To sporočilo upnika dolžniku je jasno. S tem dopisom banka zaradi neplačila zapadlih neplačanih obveznosti po kreditni pogodbi z dne 31. 1. 2023 odpoklicuje kredit v takojšno predčasno dospelost.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do položaja zastavitelja niti do ugovora nepoštenega pogodbenega pogoja ter da je sklep v tem delu neobrazložen. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tako, da je trditve označilo za neutemeljene, saj je vezano na izvršilni naslov po načelu formalne legalitete in se v vprašanje morebitne ničnosti ne sme spuščati, če pa je notarski zapis v pravdnem postopku izrečen za ničnega, je to upošteven ugovorni razlog (stran 6 sklepa) ter da se lahko morebitno ničnost v zvezi s tem doseže le v pravdnem postopku (stran 8 sklepa). Materialnopravna pravilnost tega zaključka je stvar nadaljnje presoje.

6.Prav tako ne drži očitek, da se sodišče ni izreklo o delih izjave in zapisih upnika, ki sta jih izpostavila dolžnika, da je sklep neobrazložen in ne odgovarja na navedbe dolžnikov glede interpretacije izjave o odpovedi kreditne pogodbe. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v listino in ugotovilo, da sta bila dolžnika z dopisom z dne 11. 1. 2023 obveščena, da kolikor najkasneje do 24. 1. 2023 ne bosta poravnala zapadlih obveznosti, bo upnik 31. 1. 2023 odpoklical kredit po pogodbi v predčasno dospelost, dokazilo o vročitvi pa potrjujejo priložene povratnice, da je iz dopisa jasno razvidno, da je terjatev zapadla, navedba dneva zapadlosti in dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnikoma, povsem jasno tudi izhaja, da gre za odpoklic kredita (zadeva: odpoklic kredita) in ne zgolj za napoved (stran 6 sklepa). Ponovno je presoja materialnopravne pravilnosti tega zaključka stvar nadaljnjega obravnavanja.

7.Dolžnika pretežno ponavljata ugovorne trditve, nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Neutemeljeno navajata, da stališče v zvezi s presojo nepoštenega pogodbenega pogoja v izvršilnem postopku ni v skladu z novejšo sodno prakso ter se sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 877/2020. Že v pritožbi pojasnita, da je to stališče višjega sodišča odstopalo od dotlej uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Odstopalo je tudi od kasnejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, konkretno sklepa II Ips 78/2020, ki se je skliceval na sklep II Ips 55/2020, kjer Vrhovno sodišče RS ni odstopilo od načela stroge formalne legalitete, temveč mu je sledilo. Kako lahko dolžnik doseže vsebinsko obravnavanje ničnostnega ugovora in kakšen vpliv lahko ima na potek izvršilnega postopka ni predmet tega pritožbenega preizkusa. Zato v pritožbi neutemeljeno navajata, da je glede na sodno prakso takšno pogodbeno določilo, po katerem v primeru, da je Euribor negativen, ta znaša 0 EUR, nepošten pogodbeni pogoj in smiselno, da bi ga moralo sodišče vsebinsko obravnavati v ugovornem postopku.

8.Prav tako se dolžnika neutemeljeno zavzemata, da vsebina dopisov, ki ju je na njiju naslovil upnik, dopušča različno razumevanje, da ni bilo jasno in da je bilo dvoumno. Sodišče prve stopnje je povzelo izjavo upnika v dopisih z dne 11. 1. 2023, prvi naslovljen na prvodolžnika - kreditojemalca, drugi naslovljen na drugodolžnika - zastavitelja. V obeh je v zadevi navedeno odpoklic kredita in v obrazložitvi pretnja kolikor ne bosta poravnala zapadlih obveznosti do 24. 1. 2023 bo banka zaradi kršitev pogodbe s tem dopisom z dne 31. 1. 2023 odpoklicala kredit po pogodbi v predčasno dospelost ter na ta dan zapadejo v plačilo vse obveznosti po pogodbi ne glede na pogodbene roke zapadlosti. Dolžnika, kot povprečno skrbna stranka, sta lahko vedela kaj se zgodi v primeru, če ne bosta v roku poravnala zapadlih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dopis jasen in da je razviden dan zapadlosti terjatve (stran 6 sklepa).

9.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10.Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep II Ip 218/2024, z dne 03.07.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:II.IP.218.2024

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.