Jedro

Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP, ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe, po kateri je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočno odločbe sodišča, ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da je A.A. (tožnik v tem sporu) dolžan vrniti 2.333,85 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila na račun Okrožnega sodišča v Celju. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je bila prosilcu z odločbo številka Bpp 1371/2006 z dne 17. 1. 2007, takrat še mladoletnemu A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč zaradi vložitve odškodninske tožbe, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov postopka. V pravdnem postopku P 189/2007 je sodišče dne 5. 12. 2011 izdalo sodbo, s katero je odločilo, da sta toženi stranki Osnovna šola B. in Zavarovalnica C. d.d. dolžni tožeči stranki (upravičencu do brezplačne pravne pomoči) v roku 15 dni nerazdelno plačati 11.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2011 dalje do plačila in v istem roku nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 1.432,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka podrobno navaja, kateri stroški so bili v zadevi številka Bpp 1371/2006 prosilcu izplačani v skupni višini 3.766,17 EUR. Sklicuje se na določbo 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa dolžnost vrnitve pod določenimi pogoji izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči. 3. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je v pravdnem postopku delno uspel in je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe pridobil terjatev v skupni višini 13.332,32 EUR. Sodba je bila v celoti realizirana, tako da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči prejel odškodnino v višini 11.900 EUR in zakonske zamudne obresti od 5. 12. 2011 dalje do plačila. Prejel pa je tudi znesek 1.432,32 EUR na račun pravdnih stroškov, ki jih je nato prenakazal na račun Okrožnega sodišča v Celju. Glede na to, da je s svojim zahtevkom uspel je v skladu z določilom 48. člena ZBPP dolžan plačati še razliko stroškov do višine izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči, vendar ne več kot je sam v postopku dobil. V tej zadevi je bilo izplačanih 3.766,17 EUR stroškov, zato je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan plačati še 2.333,85 EUR. Ta znesek pa je tudi nižji od prejete odškodnine, ki jo je upravičenec do brezplačne pravne pomoči pridobil v predmetne pravdnem postopku.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Uvodoma navaja med strankama nesporno dejansko stanje. Nepravilno so uporabljene določbe ZBPP zaradi prepovedi retroaktivne veljavnosti predpisov, ki so veljali v času odobritve brezplačne pravne pomoči z odločbo Bpp 1371/2006 z dne 17. 1. 2007. Po takratni izrecni določbi 48. člena od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče terjati povračila stroškov postopka, če je upravičenec dobil preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Šele novela ZBPP iz leta 2008 je to določbo spremenila tako, da je od tedaj dalje izvzela iz dolžnosti povrnitve sredstev po 48. členu ZBPP le še upravičence, ki so prejeli preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, ni pa več izvzemala prejemkov iz naslova negmotne škode zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tako ni mogoče uporabiti teh spremenjenih določb 48. člena ZBPP, ki so za tožnika manj ugodni od tistih, ki so veljali v času, ko je tožnik prejel odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Iz prehodnih določb zakona je tudi razvidno, da zakon ni imel retroaktivnega učinka in ga glede na ustavno pravno nedopustno retorzijo tudi ne bi mogel imeti. Tožena stranka bi morala uporabiti ZBPP, ki je bil sprejet leta 2004 in je veljal v času, ko je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Ni vseboval obveze po vračanju denarnih sredstev v primeru, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči z zahtevkom uspel in izterjal denarna sredstva. Tožnik se sklicuje tudi na določbo OZ. Ni bil seznanjen, da bo moral vračati Republiki Sloveniji kakršnakoli denarna sredstva. Od prejema denarja do danes je denarna sredstva porabil za tekoče preživljanje. Star je 20 let in nima lastnega vira dohodka, niti sredstev, iz katerih bi denar vrnil. Od prejema denarja do poziva tožene stranke sta pretekli več kot 2 leti, zato več ne razpolaga z vsoto, ki bi jo lahko vrnil. Dodatno se še sklicuje na določbo 195. člena OZ. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo priglašenih stroškov.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, zato sodišče sledi njegovi utemeljitvi in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovim tožbenim ugovorom, ki se nanaša na nepravilno uporabo v času odločanja veljavne določbe 48. člena ZBPP sodišče pojasnjuje:

8. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Glede na navedeno ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati v času odločanja veljavne določbe 48. člena, po katerem od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče terjati povračila stroškov, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, če upravičenec dobi preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, glede na to, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč odobrena 17. 1. 2007, ko je navedena zakonska določba ZBPP še veljala (ta je bila spremenjena šele z objavo v Uradnem listu dne 7. 3. 2008) in je izvzela iz dolžnosti vrnitve stroškov samo še odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki ga je bil dolžan preživljati.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju P 189/2007 pridobil s pravnomočno in izvršljivo sodbo terjatev v skupni višini 13.332,32 EUR. Iz tega naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči so bili že izplačani stroški postopka v višini 3.766,17 EUR. Od tega zneska je bilo s strani nasprotne stranke v pravdi tožniku izplačanih 1.432,32 EUR, ki so bili nakazani na račun tožene stranke v tem sporu. Za plačilo je tako nesporno med strankama ostalo še 2.333,85 EUR stroškov postopka.

10. Tožena stranka je po presoji sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP, ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe. Drugi odstavek tega člena namreč določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočno odločbe sodišča, ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Glede na navedeno zakonsko določbo, ob upoštevanju načela zakonitosti sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da bi tožena stranka morala uporabiti prej navedene določbe 48. člena ZBPP, veljavne v času izdaje odločbe o brezplačni pravni pomoči. 11. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnila.

12. Sodišče v zvezi s trditvijo tožnika, da ima slabo premoženjsko finančno stanje, glede na to, da je brezposeln še navaja, da je po določbi četrtega odstavka 43. člena ZBPP dana možnost obročnega plačila dolga v zvezi s povrnitvijo stroškov po 48. členu ZBPP. Razen navedene določbe ZBPP, tudi 77. člen Zakona o javnih financah (odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine), v tretjem odstavku tega člena med drugim določa, da lahko pristojni minister s soglasjem ministra pristojnim za finance, do višine določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.