Jedro

Dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da ji je tožena stranka dolžna plačati glavnico v znesku 701,99 USD z 12 % deviznimi obrestmi od zneska 403,71 USD od 17.12.1990 dalje do plačila in od zneska 298,28 USD od 1.2.1991 dalje do plačila, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter še glavnico v znesku 4.540,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.2.1991 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v znesku 55.635,00 SIT, prav tako s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti sodbe dalje do plačila.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. Navaja, da sodišče ni razsodilo na podlagi in preverjanju dokazov o plačanih računih, ker je bilo sicer očitno, da so zneski njenih dolgov v roku plačani. Iz skupnega zneska je izločila svojega in ga nakazala tožeči stranki. Ne strinja se, da njen dolg obsega kombinacijo njenih plačanih računov in neplačanih računov S. C.. Zato vztraja pri trditvi, da je svoj dolg v zakonitem roku v celoti plačala in predlaga, da se sodišče obrne na naslov firme v Gvineji, v kateri je redno zaposlen S. C..

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ko trdi, da je tožeči stranki že pravočasno poravnala dolgovane zneske na podlagi uporabe dodatne American Express plačilne kartice št. 058937-01014. Ker je bil imetnik osnovne kartice S. C., toženka pa je le imetnica dodatne kartice, kot že pravilno razlaga prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi, je podana njena solidarna odgovornost za vse izdatke za dodatno kartico, ki se glasi na njeno ime (določilo 4.b člena splošnih pogojev pogodbe za izdajo in uporabo Atlas American Express kartice). Da se neplačani zneski dejansko nanašajo samo na tiste račune, ki so bili plačani z dodatno kartico, izhaja iz listin v spisu in sicer gre za kopije računov za zneske 298,28 USD kot protivrednost 3.180 ATS, 310,01 USD kot protivrednost 3.196 ATS in 93,70 USD kot protivrednost 973 ATS, ki so bili plačani s toženkino dodatno plačilno kartico. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (2. odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77). Tožeča stranka je predlagala dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo in na njihovi podlagi presodilo, da je terjatev utemeljena, kar je tudi pravilno obrazložilo. Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvi, da je vse svoje obveznosti do tožeče stranke poravnala, vendar za te svoje trditve ni predložila nobenih dokazov, niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbi.

Sodišče prve stopnje je zato popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).