Jedro

V procesnem položaju, ko je sodišče prve stopnje obrazloženo zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter se je dolžnik na to pritožil, mora sodišče obravnavati zavrnjeni ugovor kot pritožbo, pritožbo o zavrnitvi ugovora pa le v mejah preizkusa pravilnosti sklepa o neutemeljenosti ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi opr.št. I 99/03443 z dne 20.7.1999 ter opravljena izvršilna dejanja razveljavilo za do dne 15.9.1999 plačanih 774.254,50 SIT na račun zaostale in neplačane preživnine za čas od 1.1.1991 do 31.8.1995 ter del preživnine za mesec september 1995 v znesku 17.533,60 SIT. V tem delu je izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo in odločilo, da se izvršba nadaljuje. Sodišče je še odločilo, naj vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka.

Zoper del sklepa, s katerim je bil ugovor delno zavrnjen, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je že v ugovoru navedel, da ves čas redno plačuje preživnino in da so za sina veliko prispevali tudi njegovi (dolžnikovi) starši. Sodišču očita, da te navedbe niti ni preverjalo. Pritožnik nato natančno navede, kdaj in koliko so v njegovem imenu prispevali za preživljanje upnika njegovi starši in za svoje trditve prilaga dokaze. Nadalje pojasnjuje, da so njegovi starši delno plačevali tudi za vrtec, polega tega pa je tudi sam iz Nemčije, kjer je takrat študiral, nakazal znesek 200 DEM. Odkar je zaposlen, pa redno plačuje tudi preživnino za nazaj, zneske za tekoči mesec pa mu redno trgajo od plače. Pritožnik zaključuje, da vsa zatrjevana plačila, ki jih sodišče ni upoštevalo, znašajo tako 686.042,10 SIT. Pritožnik nato izrecno poudarja, da naj sodišče vlogo šteje za ugovor po izteku roka, če bo menilo, da gornji razlogi ne morejo biti pritožbeni razlogi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče začenja na mestu, kjer pritožnik zaključuje. Iz razlogov, ki bodo navedeni kasneje, dolžnik s pritožbenimi navedbami sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je to odločilo o ugovoru, ne more izpodbiti, ker pa so izpolnjeni pogoji po 56. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, je vlogo mogoče šteti za ugovor po izteku roka. V zvezi z njim pa bo moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti postopek v skladu z določbami 57. in 58. člena ZIZ.

V obrazložitvi odločitve, da je pritožba neutemeljena, je treba najprej pritožniku pojasniti naravo ugovornega postopka, kot ga ureja ZIZ. 3. odstavek 58. člena zakona o izvršbi - ZIZ predvideva, da sodišče, ko odloča o ugovoru: temu ugodi, ga zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega ali pa ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Zakonodajalec torej ne predvideva, da bi sodišče prve stopnje izdalo obrazložen sklep, s katerim bi ugovor zavrnilo. Zakonodajalec izvršilnemu sodniku nalaga le ugotovitev, da ugovor ni utemeljen. Za to ugotovitev ni predvidena nikakršna oblika, marveč je ta odločitev izražena že s tem, ko prvo sodišče ugovor pošlje višjemu sodišču, da to o njem odloči kot o pritožbi. Tej ureditvi je botrovalo dejstvo, da takšno poslovanje ne povzroča praktično nobene zamude pri delu izvršilnega sodnika ter sodišču ali strankam ne povzroča dodatnih stroškov (Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na seji dne 9.12.1999). V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje ravnalo procesno pravilno, ko je izdalo obrazložen sklep, s katerim je delno ugodilo ugovoru (58/3. člen ZIZ). Obenem pa je izdalo še sklep, s katerim je ugovor v preostalem delu zavrnilo in svojo odločitev tudi obrazložilo. Za takšno odločbo pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage oziroma je mogoče šteti takšno odločitev le kot sklep o tem, da sodišče prve stopnje šteje ugovor v tem delu za neutemeljen. Dodatna oblika takšni odločitvi seveda ne jemlje ali zmanjšuje veljavnosti, vendar pa je njena posledica ta, da ima v dani situaciji višje sodišče dve vlogi dolžnika, namreč ugovor, ki ga je potrebno obravnavati kot pritožbo in pritožbo zoper odločitev da je ugovor neutemeljen. Če bi sodišče postopalo v skladu z določbami ZIZ, bi bila vložitev slednje nemogoča. Pritožbeno sodišče mora zato v nastalem procesnem položaju izhajati iz vloge, ki mu jo daje ZIZ, obenem pa upoštevati, da je bila dolžniku s pravnim poukom dana možnost pritožbe. Vendar pa te pritožbe ni mogoče obravnavati tako kot npr. v pravdnem postopku, ampak so pritožbeni razlogi omejeni na vprašanje, ali je odločitev sodišča prve stopnje, da šteje ugovor za neutemeljen pravilna ali ne. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odgovor pritrdilen. Sodišče je namreč vezano na dejanske navedbe strank, ki jih te podajo v skladu z 2. odstavkom 53. člena. Ugovorne navedbe dolžnika pa so bile takšne, da so dopuščale ugoditev le v delu, v katerem je dolžnik izkazal in dokazal, da je terjatev prenehala. O tem, zakaj sporazum, ki sta ga sklenila zakonita zastopnica in dolžnik, ne more imeti pravne veljave, je navedlo razloge že prvo sodišče. Ti so pravilni in se pritožbeno sodišče nanje sklicuje. Pritožbeni očitki, češ da sodišče ni preverjalo navedb o plačilih staršev, pa so neutemeljeni, saj dolžnikov ugovor v tem delu ni bil v skladu z zahtevami določbe 2. odstavka 53. člena ZIZ. Dolžnik je v zvezi s tem v ugovoru namreč navedel le: "dejstvo je namreč, da so v času dolžnikovega bivanja v tujini njegovi starši veliko prispevali za upnikovo preživljanje". Ta dobesedno povzeta navedba pa je v ugovoru služila le kot obrazložitev, zakaj je prišlo do sklenitve sporazuma med dolžnikom in zakonito zastopnico in tudi ni bila določna ter dolžnik zanjo ni predložil nobenih dokazov, ali se nanje skliceval. Iz vsega navedenega je treba zaključiti, da je sodišče prve stopnje v času odločanja ravnalo pravilno, ko je štelo ugovor v tem delu za neutemeljen. Ker pa so razlogi v resda nepotrebni obrazložitvi vsebinsko pravilni, se pritožbeno sodišče nanje v celoti sklicuje, da bi jih ne ponavljalo po nepotrebnem. Na ugotovitve tega ugovornega postopka je vezano tudi pritožbeno sodišče, ko postopa v skladu s 3. odstavkom 58. člena ZIZ. Vse kar novega navaja v pritožbi dolžnik, namreč ni oziroma ne more biti predmet tega ugovornega postopka, marveč kvečjemu tistega, ki ga sproža vloga - ugovor po izteku roka. Kot pa je bilo pojasnjeno že uvodoma, mora s to vlogo najprej postopati sodišče prve stopnje v skladu s 57. in 58. členom ZIZ.

Ker je iz navedenih razlogov pritožba neutemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).