U-I-85/91

26.11.1992

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 26.11.1992 obravnavalo pobudo Mihajla Miliča iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti taksne tarife št. 4 a zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90), ki je veljala od 19/1-1990 do 25/10-1991.

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik navaja, da je po zakonu o upravnih taksah (prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 18/90) v taksni tarifi št. 4 določeno, da se za odločbo o zahtevi tujca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije plača taksa v višini 12 točk, v tarifi št. 4 a za odločbo o zahtevi državljana druge jugoslovanske republike za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pa je določena taksa v višini 200 točk. Takšno razlikovanje med tujci izven SFRJ in državljani drugih republik bivše SFRJ po mnenju pobudnika ne more biti v skladu z ustavo in pomeni diskriminacijo državljanov drugih republik, ki si želijo pridobiti državljanstvo Republike Slovenije.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Dne 25/10-1991 je bil v Uradnem listu RS objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 20/91-I), ki je spremenil razmerje taks v tarifnih št. 4 in 4 a in sicer tako, da znaša taksa za odločbo o zahtevi tujca za sprejem v državljanstvo RS 2000 točk, taksa za odločbo o zahtevi državljana druge jugoslovanske republike za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pa 200 točk. Zakonska določba, zoper katero je pobudnik vložil pobudo, je prenehala veljati 25/10-1991.

Po 409. členu ustave iz leta 1974, ki je v času vložitve pobude še veljala, je ustavno sodišče lahko ocenjevalo ustavnost predpisov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do vložitve pobude ni preteklo več kot leto dni, v novi ustavi pa take določbe več ni. V 7. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije je določeno, da ustavno sodišče glede vprašanj postopka in pravnih posledic svojih odločb, ki z novo ustavo niso urejena, do sprejema zakona o ustavnem sodišču smiselno uporablja dosedanje ustavne in zakonske določbe. Ker se je po prejšnji ustavi tudi pri zakonskih določbah, ki so zaradi ugotovljene protiustavnosti prenehale veljati, avtomatično uporabljal 415. člen prejšnje ustave, kar je dejansko pomenilo omejen učinek odprave (učinek ex tunc), po novi ustavi pa je možno odpraviti samo podzakonske predpise, zakone pa je možno le razveljaviti, torej ocenjevanje ustavnosti zakonov, ki so že prenehali veljati, ne bi bilo smiselno, saj jih ni mogoče odpraviti (z učinkom za nazaj).

Ocenjevanje ustavnosti zakona, ki je prenehal veljati, je smiselno le še v primeru, če se njegove izpodbijane določbe še uporabljajo po prehodnih določbah novega, veljavnega zakona ali na kakšni drugi pravni podlagi. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek