- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 223/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.223.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Odstop od pogodbe brez dodatnega roka za izpolnitev obveznostiAli lahko tožnica odstopi od pogodbe, ne da bi toženki pustila dodatni rok za izpolnitev obveznosti?
- Nemožnost izpolnitve obveznostiAli je toženka lahko uspešno trdila, da je bila obveznost izpolnitve pogodbe še vedno mogoča, kljub prenosu solastninskega deleža na hčerko?
- Pravica do odstopa od pogodbeKdaj lahko tožnica odstopi od pogodbe, če toženka ne izpolni svojih obveznosti?
- Zahtevek za vračilo kupnineAli je tožnica upravičena do vračila kupnine, če toženka ni izpolnila svojih obveznosti?
- Stroški pritožbeKdo nosi stroške pritožbe in v kakšnem znesku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnica lahko odstopi od pogodbe, ne da bi toženki pustila dodatni rok za izpolnitev, saj iz toženkinega ravnanja izhaja, da ni nameravala, niti izpolnila svoje obveznosti.
Izrek
1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
2. Toženka je dolžna povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo v znesku 358,02 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 7.827,00 EUR in ji povrniti 1.802,61 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženka navaja, da njena obveznost po notarskem zapisu SV 485/02 z dne 22.2.2002 še ni zapadla, saj je trenutek zapadlosti določen na trenutek, ko bo toženka izplačala ostale solastnike in postala izključna lastnica. Tožnica bi morala, če bi hotela odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo kupnine, toženki pustiti primeren dodaten rok kar pa ni storila in ima tožnica le zahtevek za izpolnitev pogodbe. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo in napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da toženka tega ne more storiti, ker je solastninski delež 3/16 parcele 303/2 k.o. S. prodala hčerki, saj bi toženka lahko lastninsko pravico na navedeni nepremičnini odkupila od hčerke M. Š. in se sodišče o tem ni prepričalo z zaslišanje strank in prič. Toženka navaja, da je veljavna celo prodaja tuje stvari. Za znesek 388,00 EUR toženka navaja, da ne ve ali predstavlja kupnino ali posojilo. Napačen je zaključek, da je toženka 6.12.2004, ko je prodala solastninski delež hčerki, vedela oziroma bi morala vedeti, da obveznosti po 8. točki pogodbe SV 485/02 ne bo mogla izpolniti.
Pritožba ni utemeljena.
V pritožbenem postopku med strankama ni sporno, da toženka ni izpolnila svoje obveznosti iz notarskega zapisa SV 485/02 z dne 22.2.2002, čeprav je tožnica izpolnila svoj del obveznosti (plačilo kupnine in delno posojilo). Toženka se ne more uspešno sklicevati na določbo člena 103 OZ, da bi ji tožnica morala pred odstopom od pogodbe določiti dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženka že v letu 2004 svoj sporni solastninski delež prenesla na svojo hčerko, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obstaja nemožnost izpolnitve. V takem primeru tožnica lahko odstopi od pogodbe ne da bi toženki pustila dodatni rok za izpolnitev, saj iz toženkinega ravnanja izhaja, da ni nameravala, niti izpolnila svoje obveznosti (člen 106 OZ). S trditvami v pritožbi, da bi lahko toženka od svoje hčerke pridobila nazaj solastninski delež, toženka zatrjuje nova dejstva, kar v pritožbenem postopku ni dopustno in te okoliščine pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati (2. odstavek 337. člena OZ). Neutemeljene in tudi nerazumljene so trditve toženke o prodaji tuje stvari, saj se toženka s pravnim poslom ni zavezala prodati tujo, temveč solastno stvar. Ob tem, ko je toženka priznala zaslišana kot stranka, da je prejela sporne zneske in bi jih rada tožnici vrnila je neutemeljena trditev in neutemeljena pritožba, da je nerazumljiva obrazložitev kaj predstavlja znesek 388,00 EUR. Pravilna je tudi odločitev glede teka zamudnih obresti, saj je toženka za nezmožnost izpolnitve svoje obveznosti vedela vsaj od sklenitve kupoprodajne pogodbe s hčerko, to je od 6.2.2004 tako, da je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo toženke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).
Tožena stranka s pritožbo ni uspela in mora v posledici sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem, mora pa povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo v kateri tožnica obrazloženo in argumentirano odgovarja na pritožbene trditve toženke. Le-ti so odmerjeni v skladu z OT v znesku 358,02 EUR. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.