Jedro

Tožena stranka v pritožbi proti sklepu o dopolnitvi izdane začasne odredbe s sredstvom izvršbe ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, če je dolg o začasni odredbi postal pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke za dopolnitv sklepa o začasni odredbi z dne 3.5.1999 in že izdani sklep dopolnilo tako, da se toženi stranki za primer, če ne izpolni obveznosti, naložene v 1. točki izreka sklepa z dne 24.6.1999, opr. št. II P 556/98, v novem roku 24 ur, izreka nova, višja denarna kazen v višini 600.000,00 SIT. Izvršbo za izterjavo denarne kazni bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti. Zaradi izterjave navedene denarne kazni je zoper toženo stranko dovolilo izvršbo z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožene stranke in z rubežem denarnih sredstev, ki jih tožena stranka prejema pri dolžniku tožene stranke, t.j. podjetju P. Proti navedenemu sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov po odvetniku pritožil toženec, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da toženec nima nikakršnega avtomobila, zato je začasna odredba v tem delu nejasna in nedosledna.

Odločitev sodišča je nepravilna, saj pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da tožnik še vedno nima avtomobila niti kovčkov, ki mu jih je toženec vzel z uporabo sile.

Pritožba ni utemeljena.

Bistveno v zadevi je, da je sklep o začasni odredbi, po katerem mora toženec tožniku v roku 24 ur izročiti ključe osebnega avtomobila, sporni osebni avtomobil znamke Seat, Tip Toledo ter dva kovčka in mu omogočiti nemoteno uporabljanje avtomobila in kovčkov, že pravnomočen. Prav tako je 26.5.1999 postal pravnomočen tudi sklep z dne 3.5.1999, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se denarna kazen, izrečena s sklepom z dne 23.3.1999, izterja po uradni dolžnosti; za primer, da dolžnik ne izpolni obveznosti, naložene v točki II/1 sklepa z dne 23.3.1999 v roku 24 ur, pa mu je izreklo novo, višjo denarno kazen v višini 600.000,00 SIT.

Ker je sodišče s sklepom z dne 14.9.1999 že izdano začasno odredbo z dne 3.5.1999 le dopolnilo v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe (kar sicer v izvršilnem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, ni potrebno), tožena stranka s pritožbo ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe po 442. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni zasledilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju potrdilo sklep sodišča prve stopnje.