Jedro

Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, Inšpekcijske pisarne Ajdovščina, št. 06122-1794/2017-47 z dne 25. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo naložil tožniku, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo nadzemnih objektov – kovinske nadstrešnice nad točilnimi mesti in prodajnega objekta bencinskega servisa v naselju ..., ki ga gradi oziroma je že zgrajen in se uporablja na zemljišču s parc. št. 2316/7, k.o. ... (1. točka izreka), do 31. 7. 2018 navedena nelegalno zgrajena manj zahtevna objekta - pritličen prodajni objekt in kovinsko nadstrešnico na lastne stroške odstraniti (2. točka izreka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Z izpodbijano odločbo je izrekel tudi prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 4. točka izreka) ter odločil, da pritožba zoper sodbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da v tem postopku niso nastali posebni stroški (6. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ vpogledal v spletno aplikacijo PREG in ugotovil, da na predmetnem zemljišču ni evidentirane nobene stavbe. Na podlagi podatkov v spletni aplikaciji PISO je ugotovil, da so bili nadzemni objekti bencinskega servisa ... odstranjeni najpozneje v letu 2005. Organ je opravil tudi poizvedbo pri domačinih, ki so povedali, da so prejšnji star bencinski servis odstranili pred približno desetimi leti in da je vsa ta leta ostalo samo asfaltirano dvorišče. Na podlagi ogleda objektov je še ugotovil, da je na novi armiranobetonski plošči postavljen pritličen prodajni objekt z ravno streho in da je zgrajena nova kovinska nadstrešnica. O ugotovitvah je seznanil tožnika in mu dal možnost izjave. Tožnik je med drugim navedel, da ne gre za nelegalno gradnjo, saj je bil bencinski servis na predmetni parceli zgrajen že leta 1970, kasneje je bil le obnovljen oziroma postavljen enostavni objekt, za kar pa ni potrebno gradbeno dovoljenje. Na objektu nikoli ni bil odstranjen podzemni del bencinske črpalke. Organ je v postopku še ugotovil, da je bilo 15. 4. 1970 A. za gradnjo bencinskega servisa na predmetni parceli ... izdano lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje in odločba, s katero je bila dovoljena uporaba bencinskega servisa. Kasneje je lastnik predmetnega bencinskega servisa postalo podjetje B., ki ga je uporabljalo do približno leta 2005. Iz aero-foto posnetkov je razvidno, da so bili med letoma 2005 in 2006 odstranjeni vsi nadzemni deli tega bencinskega servisa. Organ je od prejšnjega lastnika zemljišča pridobil še podatke, da je predmetni bencinski servis uporabljal do približno leta 2005, med letoma 2005 in 2006 je odstranil vse nadzemne dele tega bencinskega servisa (prodajni objekt in kovinsko nadstrešnico nad točilnimi mesti), v letu 2015 pa predmetno zemljišče prodal tožniku. Ko je leta 2015 tožnik kupil predmetno nepremičnino, na njej ni bilo postavljenih nobenih nadzemnih objektov nekdanjega bencinskega servisa, ker jih je že prejšnji lastnik med letoma 2005 in 2006 nelegalno odstranil. Odgovornost za nelegalne posege v prostor pa se prenaša na vsakokratnega lastnika nepremičnine in je torej tožnik z nakupom nepremičnine podedoval tudi zatečeno dejansko stanje. Poleg tega predmetna parcela leži v dveh varovanih območjih in četudi bi šlo za gradnjo enostavnega objekta, bi moral tožnik pred začetkom gradnje pridobiti soglasja za gradnjo v vodovarstvenem območju in ekološko pomembnem območju, česar pa ni pridobil (drugi odstavek 3.a člena ZGO-1, tretji odstavek 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, v nadaljevanju Uredba). Tako je organ glede na pridobljene podatke ugotovil, da je tožnik na predmetni nepremičnini zgradil dva manj zahtevna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico nad točilnimi mesti in prodajni objekt, za gradnjo katerih pa v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 ni pridobil pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato je predmetna gradnja nelegalna, in je na podlagi 152. člena ZGO-1 odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo (1. točka izreka) in odločilo, da stroškov pritožbenega postopka ni bilo (2. točka izreka). V obrazložitvi odločbe je navedel, da je bilo leta 1970 za gradnjo bencinskega servisa na predmetni parceli res izdano gradbeno in uporabno dovoljenje in da je bil bencinski servis tudi zgrajen, vendar je bil med letoma 2005 in 2006 odstranjen, v letu 2016 pa so bili zgrajeni novi nadzemni deli tega servisa, tj. kovinska nadstrešnica nad točilnimi objekti in prodajni objekt. Zato gre v predmetni zadevi za gradnjo novega objekta, za katerega bi moral tožnik glede na 3. člen ZGO-1 pridobiti gradbeno dovoljenje. Morebitne aktivnosti tožnika v smeri pridobivanja gradbenega dovoljenja pa na odločitev v tej zadevi ne vplivajo.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je bil že v preteklosti na lokaciji predmetne parcele na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja zgrajen bencinski servis, ki je imel izdano tudi uporabno dovoljenje. Objekt bencinskega servisa ni bil nikoli v celoti porušen ali na osnovi kakršnegakoli dovoljenja odstranjen. Zaradi dotrajanosti sta se kovinski objekt in nadstrešnica bencinskega servisa kot nadzemna objekta montažnega tipa zaradi njune obnovitve začasno odstranila. Celotno temeljenje kovinskega objekta in nadstrešnice bencinskega servisa ter ostala ureditev bencinskega servisa, vključno z dovozi, izvozi in vkopanimi tremi cisternami za delovanje tega servisa, pa so ostali nedotaknjeni na mestu. Obnovljeni kovinski objekt in nadstrešnica sta bila na obstoječe temelje postavljena nazaj, uredilo pa se je tudi celotno območje bencinskega servisa z vzpostavitvijo v prvotno obratovalno stanje. Ta poseg zato predstavlja rekonstrukcijo po 7.2. točki prvega odstavka drugega člena ZGO-1, saj so se spremenile le tehnične značilnosti obstoječega objekta, velikost objekta se ni spremenila, spremenili so se delno le njegovi konstrukcijski elementi z izvedbo nekaterih izboljšav. Sklicuje se tudi na definicijo objekta po ZGO-1. Če temeljenje objekta ni bilo odstranjeno, ni mogoče šteti, da je bil odstranjen objekt, saj je temeljenje bistvena podlaga in osnova definicije objekta kot s tlemi povezane stavbe. V takem primeru gradbenega posega ni mogoče šteti kot gradnje novega objekta, saj z obstojem temeljev ostaja tudi objekt, temveč gre za rekonstrukcijo objekta. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je dokumente upravnega spisa obravnavane zadeve.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, da mora tožnik ustaviti nadaljnjo nelegalno gradnjo nadzemnih objektov – kovinske nadstrešnice nad točilnimi mesti in prodajnega objekta bencinskega servisa na zemljišču, parc. št. 2316/7, k.o. ..., ki ga gradi oziroma je že zgrajen in se uporablja, in ga na lastne stroške odstraniti, sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo. Po presoji organov je namreč tožnik v obravnavanem primeru zgradil dva nova objekta, kovinsko nadstrešnico nad točilnimi mesti in prodajni objekt, za katera pa ni pridobil zahtevanega gradbenega dovoljenja, zato gre za nelegalno gradnjo. Po mnenju tožnika pa organ obravnavanih objektov ne bi smel obravnavati posebej, ampak kot del enotnega objekta bencinskega servisa, ki ni bil nikoli v celoti odstranjen, zato gre pri obravnavanem posegu za rekonstrukcijo in ne za nelegalno gradnjo. Pri tem se tožnik sklicuje tudi na opredelitev objekta po ZGO-1, ki v 1. točki prvega odstavka 2. določa, da je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

7. Glede na citirano 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pa tudi po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.1

8. Tako je v obravnavani zadevi ostalo neobrazloženo, zakaj sta organa objekt bencinskega servisa obravnavala kot nelegalno in ne kot neskladno gradnjo. Neskladna gradnja (med drugim) pomeni gradnjo, za katero je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Prav to namreč smiselno zatrjuje tožnik z navedbami o rekonstrukciji, s katero naj bi posegel le v nekatere dele oziroma elemente objekta. ZGO-1 je sicer tudi za rekonstrukcijo objekta predpisoval gradbeno dovoljenje, vendar pa so bile sankcije, predpisane za primer neskladne gradnje, za investitorja bistveno milejše, kot v primeru nelegalne gradnje (153. člen ZGO-1).2

9. Ker po povedanem izpodbijana odločba nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o zadevi, se izpodbijane odločbe ne da materialnopravno preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), zato jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku se bo moral prvostopenjski organ skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 opredeliti do vprašanja, kakšen je obseg obravnavanega objekta, ter se pri tem opreti tudi na že obstoječa gradbeno in uporabno dovoljenje, na obstoj katerih se sklicujeta tako organa kot tožnik. Šele nato pa se bo lahko opredelil do vprašanja, ki je bistveno za odločitev v tej zadevi, torej, ali je bil ta objekt odstranjen in nato na novo postavljen v celoti ali le deloma, v slednjem primeru pa še, ali so bili delni posegi v objekt po obsegu in naravi taki, da gre za nov objekt. Šele na tej podlagi pa bo lahko odločil, ali gre v obravnavanem primeru dejansko za nelegalno gradnjo, ali pa morda za neskladno gradnjo, ter glede na to izrekel ustrezno sankcijo skladno z zakonom. Svojo odločitev o tem bo moral tudi v zadostni meri obrazložiti (214. člen ZUP).

10. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po prvem odstavku 3. člena Pravilniku o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu v znesku 15,00 EUR, ki jih je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

1 Prim. s sodbo tega sodišča I U 1963/2018-16 z dne 30. 1. 2020. 2 Prim. s sodbo tega sodišča I U 1963/2018-16 z dne 30. 1. 2020.