Jedro

Dopuščena revizija: Ali mora tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 286.b člena Zakona o pravdnem postopku že pred koncem glavne obravnave uveljavljati, da še ni bilo odločeno o njenem nasprotovanju spremembi tožbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 286.b člena Zakona o pravdnem postopku že pred koncem glavne obravnave uveljavljati, da še ni bilo odločeno o njenem nasprotovanju spremembi tožbe.

Obrazložitev

1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, da se vzdrži v veljavi sklep o izvršbi, po katerem je dolžan plačati tožeči stranki znesek 28.400,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2009 do plačila in ji povrniti stroške postopka. Kot pomembni pravni vprašanji, od katerih pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča izpostavlja: (1) ali je v spis predložena menica prava menica in (2) ali je tožena stranka bila dolžna že pred koncem obravnave uveljavljati pritožbeni razlog, ker sodišče ni odločilo o njenem nasprotovanju spremembi tožbenega zahtevka, čeprav je lahko utemeljeno pričakovala, da bo o tem ugovoru oziroma nasprotovanju spremembi tožbenega zahtevka odločeno s sklepom po koncu glavne obravnave. Glede prvega vprašanja zatrjuje odstop o sodne prakse, pri čemer se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 6834/2009. Glede drugega vprašanja pa trdi, da prakse Vrhovnega sodišča še ni. Potem, ko je toženec dokazal, da je plačal obveznost iz predloga za izvršbo, je tožeča stranka spremenila tožbo tako, da je zahtevala plačilo drugega dolga, toženec pa je ugovarjal spremembi tožbe. Sodišče prve stopnje pred zaključkom glavne obravnave ni navedlo, ali bo o nasprotovanju toženca odločeno ali ne. Zato je upravičeno pričakoval odločitev o tem. Sodišče namreč v takih primerih izda sklep in sodbo tako, da najprej odloči o nasprotovanju spremembi tožbenega zahtevka, nato pa izda ustrezno sodbo. V konkretnem primeru sodišče ni tako postopalo, toženec pa pred koncem postopka ni vedel, kako bo sodišče postopalo. Toženec meni, da ni bil dolžan že pred koncem glavne obravnave iz previdnosti uveljavljati pritožbenega razloga v skladu z 286.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). O teh procesnih vprašanjih je toženec pričakoval odgovor v končni sodbi in zato ima možnost, da se, če ugotovi, da sodišče kakšnega od ugovorov ni obravnavalo, iz tega razloga pritoži. Določilo 286.b člen ZPP je treba razlagati tako, da mora stranka napovedati in izpostaviti pritožbeni razlog le takrat, ko je jasno, da sodišče o nekem ugovoru ne bo odločalo oziroma ko odloči, pa odločitev ni pravilna. Očitek višjega sodišča bi tako vzdržal le v primeru, če bi sodišče pred koncem glavne obravnave povedalo, da se sprememba tožbe dovoli, saj bi tedaj tožena stranka morala izraziti svoje nestrinjanje in navesti pritožbeni razlog.

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so podani glede v predlogu za revizijo drugo predlaganega vprašanja, zato je Vrhovno sodišče glede tega dopustilo revizijo. Glede prvega vprašanja vprašanja pa pogoji za dopustitev niso podani. Zadeva, na katero se sklicuje in v kateri je Vrhovno sodišče obravnavalo (obvezne) sestavine lastne menice, s konkretno zadevo ni primerljiva, saj gre v tem primeru za lastno trasirano menico.