Jedro

Tožnika uveljavljata troje nedenarnih zahtevkov, ki pa ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ob taki kumulaciji bi morala biti navedena oziroma ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Zato je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero sta tožnika uveljavljala troje zahtevkov. Zahtevala sta razveljavitev zamudnih sodb Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 6.3.2000 (P 246/99) in z dne 18.5.2000 (P 31/2000), izvedbo celotnega postopka prodaje parc. št. 476/5 k.o..., v skladu z določili Zakona o gozdovih in v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih ter podrejeno, da mora toženec M. M. s tožnikoma skleniti prodajno pogodbo za parc. št. 476/5 k.o... za ceno, ki jo bo določil sodni izvedenec kmetijske stroke, s tem, da toženec dovoljuje, da se po plačilu kupnine opravi zemljiškoknjižni prenos omenjene parcele.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v razlogih pa navedlo, da zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati s tožbo ter da z eventualnim zahtevkom zoper prvega toženca tožnika ne moreta uspeti, ker je v tem delu tožba nesklepčna (lastnika namreč ni mogoče prisiliti, da svojo stvar proda). Po mnenju pritožbenega sodišča bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti (ne pa ga zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa), ker pa je v primerjavi z zavrnitvijo zahtevka zavrženje tožbe tožnikoma v korist, v sklep sodišča prve stopnje ni posegalo.

Zoper ta sklep sta tožnika vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer navajata predvsem, da imata pravni interes za tožbo, saj so toženci izigrali njuno prednostno pravico do nakupa. Izpodbijani zamudni sodbi sta bili izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi Zakona o kmetijskih zemljiščih ter Zakona o gozdovih, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Če se tožnikoma ne prizna pravica izpodbijati zamudno sodbo, s katero je bila izigrana njuna predkupna pravica, potem to pomeni, da za izvrševanje prisilnih predpisov nihče ne skrbi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, vendar ti nanjo niso odgovorili.

Revizija ni dovoljena.

Tožnika uveljavljata troje nedenarnih zahtevkov, ki pa ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Zahtevek za razveljavitev zamudnih sodb predstavlja t.i. procesnopravno tožbo, ki bi bila po svoji vsebini (če bi jo slovensko civilno procesno pravo poznalo) izredno pravno sredstvo (kot je npr. tožba za razveljavitev sodne poravnave in tožba za razveljavitev arbitražne odločbe). Preostala zahtevka pa temeljita na uveljavljanju predkupne pravice, ki ju tožnika utemeljujeta s trditvijo, da sta lastnika parcel, ki mejijo na parc. št. 476/5 k.o... Ob taki kumulaciji nedenarnih zahtevkov bi morala biti navedena oziroma ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Zato je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. To pa pomeni, da tožnika nimata pravice do revizije (prim. Pravno mnenje VS RS z dne 16.12.1993, Poročilo VS RS 2/93, str. 12). Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrglo (377. člen ZPP).