Jedro

Tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Njegovo zaslišanje v kazenskem postopku kot priče ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, niti postavitve zagovornika ne zahteva priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka. Slednjega je namreč tožnik kot oškodovanec že priglasil, in sicer v višini 1.500 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prosilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je prosilec vložil v zvezi z zastopanjem v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. I K 47092/2012. Pojasnila je, da bo prosilec v prej navedeni kazenski zadevi zaslišan kot priča in bo izpovedal le glede njemu znanih dejstev in okoliščin domnevno storjenega kaznivega dejanja, za kar ne potrebuje pravne pomoči. Kot oškodovanec ima v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) tudi pravico, da na glavni obravnavi predlaga dokaze, postavlja vprašanja in daje pripombe z namenom ugotoviti kaznivo dejanje, vendar je breme ugotovitve resničnosti in popolnosti vseh dejstev pomembnih za izdajo zakonite odločbe na sodišču in državnih organih. V zvezi z določili ZKP, ki oškodovancu dajejo pravico do vložitve premoženjsko pravnega zahtevka za škodo storjeno s kaznivim dejanjem, pa je tožena stranka ugotovila, da je le ta že zahteval povrnitev odškodnine v višini 1.500 EUR. Glede na vse navedeno je tožena stranka presodila, da prosilec v predmetnem kazenskem postopku ne potrebuje BPP v obliki svetovanja in zastopanja po odvetniku.

2. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje okoliščine storitve kaznivega dejanja in njegove posledice. Premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku ne zna vložiti, saj zato nima znanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila, da je prosilec že pred vložitvijo prošnje za BPP pooblastil odvetnico A.A., preko katere je na Okrajno sodišče v Žalcu podal predlog, da je, v kolikor mu bo obdolženi povrnil odškodnino v znesku 1.500 EUR, pripravljen umakniti obtožni predlog zoper obdolženega B.B. Torej je bila ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je tožnik že vložil premoženjsko pravni zahtevek utemeljena.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

6. V 24. členu ZBPP je med drugim določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Sodišče dodatno pojasnjuje, da tožnik kot prosilec za BPP, ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Njegovo zaslišanje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. I K 47092/2012, kot priče, ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval, da tožnik potrebuje zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, niti postavitve zagovornika ne zahteva priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka. Slednjega je namreč tožnik, kot oškodovanec že priglasil in sicer v višini 1.500 EUR. Iz navedenega razloga pogoji za dodelitev BPP, glede na določbo 24. člena v sporni zadevi niso izpolnjeni. Gre namreč za to, da se mora obdolženemu zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi po presoji sodišča ne obstojijo okoliščine, ki bi glede na osebnost samega obdolženca in težo kaznivega dejanja utemeljevala dodelitev BPP, zato je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna.

8. Sodišče je glede na povedano tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.