Jedro

Delodajalec je dolžan dokazati obstoj pisnega opozorila na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, vsebinsko utemeljenost oziroma neutemeljenost takega opozorila pa mora nato zatrjevati in dokazovati delavec.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 6.11.2003 nezakonita in da se razveljavi, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za nazaj priznati pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je njegovo kršitev mogoče obravnavati le kot lažjo kršitev delovnih obveznosti, ki ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tak razlog ni resen in utemeljen in ne onemogoča nadaljevanja delovnega razmerja. Ker velja kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja, zamujanja in neopravičenega izostanka z dela ni mogoče obravnavati strožje, kot ga obravnava kolektivna pogodba. Ne soglaša niti z zaključki v izpodbijani sodbi glede pisnega opozorila, saj bi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti moral dokazovati delodajalec. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Še v roku je tožnik vložil dopolnitev revizije, v kateri je toženi stranki očital, da pri organizaciji šolskega izleta ni ravnala s potrebno skrbnostjo in da delavcev ni pisno obvestila o drugačni razporeditvi delovnih obveznosti. Zato meni, da za zamudo ni bil odgovoren tožnik, saj tožena stranka ni spoštovala določb tretjega odstavka 147. člena ZDR. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da jo revizijsko sodišče zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 3. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s strani delodajalca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnega razloga zato, ker 9.10.2003, ko je tožena stranka organizirala šolski izlet na S., na dogovorjeno mesto ni prišel ob določeni uri. Zato je bil porušen normativ, saj je bilo treba dijake brez spremljevalca razporediti ostalim učiteljem. Tako ravnanje je bilo po mnenju sodišča razlog za redno odpoved iz krivdnega razloga, saj je bil resen in utemeljen, zaradi skrhanih medsebojnih odnosov pa glede na to, da je bil tožnik prehodno že večkrat opozorjen na izpolnjevanje delovnih obveznosti, nadaljnje sodelovanje ni bilo več mogoče. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka razpored dela za dan šolskega izleta izobesila pravočasno (dejanska ugotovitev) in da bi se tožnik lahko z njim ustrezno in pravočasno seznanil. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPDVIZ, Uradni list 52/94 in nadalj.) ne vsebuje nobenih določb v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker je bila pač sprejeta še pred uveljavitvijo ZDR, vsebuje pa določbe o disciplinski odgovornosti in sankcijah za disciplinsko odgovornost (členi od 65 do 75). Ker so te določbe v nasprotju z določbami v ZDR, saj ima sedaj disciplinska odgovornost drugačen pomen, teh določb ni mogoče uporabljati pri ugotavljanju resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Teh razlogov ni več mogoče deliti na lažje in težje, ampak je v vsakem primeru treba ugotavljati, ali gre za resen in utemeljen razlog zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. V obravnavanem primeru je bilo to ugotovljeno.

Tožnik nima prav glede dokaznega bremena v zvezi s pisnim opozorilom na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Dolžnost delodajalca je, da dokaže obstoj takega opozorila, ki je pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (prvi odstavek 83. člena ZDR), vsebinsko utemeljenost oziroma neutemeljenost takega opozorila pa mora nato zatrjevati in dokazovati delavec sam. Po izvedenem dokaznem postopku mora nato sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne, in ali je izpolnjen pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ker je po ugotoviti nižjega sodišča, tožnik uveljavljal le "zastaranje kršitev" v pisnem opozorilu, ki niso bile predmet odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil pravilen zaključek sodišča, da je delodajalec - tožena stranka, delavcu - tožniku pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dal pisno opozorilo in da je s tem izpolnil pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, določen v prvem odstavku 83. člena.

Ker je bil v postopku dokazan resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.