Jedro

V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in s tem je nerealno pričakovanje, da bo uspel s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je podpredsednik Upravnega sodišča zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS IV U 148/2019-18 z dne 10. 5. 2022. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila prošnja tožnika zavrnjena, ker v zadevi ne izpolnjuje objektivnega (t. i. postopkovnega) pogoja iz prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), nima namreč verjetnih izgledov za uspeh. Tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in s tem je nerealno pričakovanje, da bo s pritožbo uspel. Pritožba prosilca zoper sklep Upravnega sodišča RS IV U 148/2019-11 z dne 25. 1. 2022 je bila namreč zavržena kot nedovoljena na podlagi prvega in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prosilec je vložil pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS IV U 148/2019-11 z dne 25.1. 2022, s katerim je bila kot prepozna zavržena prosilčeva tožba. Pritožbo je vložil prosilec sam, ob tem pa ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno organ za BPP ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, saj prosilec ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in da torej lahko sam vloži pritožbo. Prosilec pa tudi v prošnji za dodelitev BPP ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pričakovanje prosilca, da bi v postopku s pritožbo zoper izpodbijani sklep lahko uspel, je tako v nasprotju z izidom v podobnih zadevah,1 zato po mnenju organa za BPP prosilec že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh ter pritožbe, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP, ni smiselno vlagati.

3. Tožnik v tožbi naproša, da mu sodišče zagotovi dokumente oziroma predpisane obrazce za dodelitev BPP, ker si jih sam zaradi slabega finančnega in moralnega stanja ne more priskrbeti. Omenja, da nima pravniškega državnega izpita, pri katerem sodišče vztraja. Sodišče prosi, da ugodi njegovi tožbi.

4. Tožena stranka je v zadevi posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. V danem primeru gre za sporno vprašanje, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP (določba prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP), v postopku dodelitve nujne BPP. Tožena stranka je odločila na podlagi določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki ju je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Dodati je še, da tudi prosilec sam v tožbi zatrjuje, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita, kar je okoliščina, ki jo je tožena stranka že presojala in ni sporna. Tožnik pa v zadevi ne navaja nobenih drugih pravno relevantnih okoliščin. Ker v obravnavanem primeru pogoj iz 24. člena ZBPP, in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je izpodbijana odločitev pravilna.

8. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj med strankami dejansko stanje ni sporno.

1 Tako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018.