Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi, je bilo, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.
Spor med pravdnima strankama za plačilo stroškov energentov in upravljanja za stanovanje, ki je predmet stečajne mase, je nastal zunaj stečajnega postopka in ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje oziroma bo učinkovala, če bo tožeča stranka v sporu uspela na obseg stečajne mase, spor ni neposredna posledica stečaja oziroma ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom V P 1252/2021 z dne 24. 1. 2022 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani (II. točka izreka). Bistveni razlogi sklepa so, da gre v tej zadevi za spor v zvezi s stečajnim postopkom, saj bo izid tega spora vplival na obseg stečajne mase, iz katere bodo poplačani upniki. Okrožno sodišče v Ljubljani je 23. 2. 2022 od Okrajnega sodišča v Ljubljani prejelo v reševanje tožbo tožeče stranke proti toženi stranki. S pristojnostjo se ni strinjalo in je sprožilo spor o pristojnosti.
2. Okrožno sodišče v Ljubljani v predlaganem sporu o pristojnosti o katerem mora na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločiti višje sodišče, navaja, da ne obstoji vzročna zveza med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom. Zato ne gre za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom v smislu 6. točke 483. člena ZPP in posledično izključne krajevne pristojnosti okrožnega sodišča po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP. Tožeča stranka namreč vtožuje plačilo stroškov dobavitelja toplotnih energentov in stroškov upravljanja za stanovanje, ki je predmet stečajne mase. Zveze med stečajnim postopkom in uveljavljano terjatvijo v tem primeru ni, saj pravda s takšno vsebino ni posledica stečajnega postopka. Zato je v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZPP pristojno okrajno sodišče, ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Tožena stranka je fizična oseba, zaradi česar ni podan niti subjektivni kriterij za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato okrožno sodišče ocenjuje, da je za odločanje v obravnavanem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
3. Predlog je utemeljen.
4. Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi, je bilo, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.1
5. Spor med pravdnima strankama za plačilo stroškov energentov in upravljanja za stanovanje, ki je predmet stečajne mase, je nastal zunaj stečajnega postopka in ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje oziroma bo učinkovala, če bo tožeča stranka v sporu uspela na obseg stečajne mase, spor ni neposredna posledica stečaja oziroma ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.2
6. Odločitev okrajnega sodišča je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotna. Zato je utemeljen predlog Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
7. Sodišče druge stopnje je zato predlogu Okrožnega sodišča v Ljubljani ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 25. člena ZPP).
1 Betetto N., razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in Delo, 6-7/2014, str. 1089 – 1090. 2 VSL sklep I Cp 1392/2016, 11. 8. 2016, VSK sklep I Cp 500/2017, 5. 9. 2017.