Jedro

Edino, kar je pritožnica zapisala, je, da želi, da "se opravi obravnava, na kateri se bo dokazalo, da je sklep številka opr. I Pg 1114/2023 izdan nepravilno". To ni konkretno obrazložen očitek kršitve po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta se glasi: "Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je […] podana: […] 10. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo[.]" Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da je ne išče (raziskuje) samo, zato jo mora pritožnik konkretno obrazložiti. Tega pritožnica ni storila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba (II. in III. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje) potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo ustaviti postopek za 25. 4. 2023 plačanih 920,83 EUR (I. točka izreka). Razsodilo je, da mora toženka tožnici v 15 dneh plačati 14.894,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od 30. 3. 2023 do dneva plačila (II. točka izreka), in da toženka nosi pravdne stroške (III. točka izreka).

2.Pritožuje se toženka, smiselno samo zoper sodbo, tožnica pa odgovarja s predlogom, da se pritožba zavrne.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V tej zadevi gre za t. i. golo pritožbo, ki od predpisanih sestavin (skladno s 335. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, mora pritožba obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika) praktično ne vsebuje pritožbenih razlogov (bolj podrobno v nadaljevanju). Kot takšna ni nepopolna, da bi jo bilo treba zavreči (tretji in prvi odstavek 343. člena ZPP), pač pa pritožbeno sodišče v takšnih primerih preizkusi, ali so bile na prvi stopnji storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke

drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno (drugi odstavek 350. člena ZPP).

5.Sodišče prve stopnje je sodbo oprlo na dolžnost izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Pritožnica se je tožnici z najemno pogodbo zavezala plačevati mesečno najemnino za poslovni prostor v Trgovskem centru A., skupaj z obratovalnimi ter pavšalnimi marketinškimi in upravljavskimi stroški trgovskega centra. V obdobjih avgust-december 2021 in november 2022-marec 2023 se tega ni držala v višini, ki jo je tožnica na prvi stopnji konkretno razčlenila, toženka pa ne tej višini svojih neizpolnjenih obveznosti ne drugim pravnoodločilnim dejstvom, ki so v izpodbijani sodbi pregledno povzeta in pravno ovrednotena, ni obrazloženo nasprotovala. Zato je sodišče prve stopnje pritožnico utemeljeno obsodilo na celotno iztoževano plačilo (zmanjšano za delno plačilo, na katero se nanaša sklep o delnem umiku tožbe). Zamudne obresti so posledica nepravočasne izpolnitve denarne obveznosti in tudi te so bile tožnici prisojene pravilno (glede na zadevno relevantne prvi odstavek 299. člena, prvi in drugi odstavek 378. člena in 381. člen OZ).

6.Edino, kar je pritožnica zapisala, je, da želi, da "se opravi obravnava, na kateri se bo dokazalo, da je sklep številka opr. I Pg 1114/2023 izdan nepravilno". To ni konkretno obrazložen očitek kršitve po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta se glasi: "Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je […] podana: […] 10. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo[.]"

Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (gl. dve točki obrazložitve višje), kar pomeni, da je ne išče (raziskuje) samo, zato jo mora pritožnik konkretno obrazložiti. Tega pritožnica ni storila. Kakor je v izpodbijani sodbi razloženo, je sodišče prve stopnje utemeljeno razsodilo brez naroka na podlagi pravilno uporabljenega 488. člena ZPP.

V 4. točki obrazložitve povzeto ravnanje je v vsem bistvenem skladno s tistim, ki ga je kot pravilno označilo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 52/2023 z dne 25. 1. 2024. Potem ko je zadeva izšla iz izvršbe na podlagi verodostojne listine in ko pritožnica ni odgovorila na dopolnitev tožbe, je sodišče prve stopnje stranki seznanilo s svojim stališčem, da dejansko stanje glede odločilnih dejstev ni sporno, in napovedalo, da bo razsodilo brez naroka, če tega stranki v določenem roku ne bi zahtevali. Tako je tudi storilo, ker je ugotovilo, da takšne zahteve ni bilo. Tega ravnanja pritožnica konkretno ne graja.

7.Tudi odločitev o pravdnih stroških na prvi stopnji je pravilna.

8.Iz teh razlogov je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

-------------------------------

1"Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: 1. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi; 2. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen; 3. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen); […] 6. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena); 7. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank; […] 11. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 12. če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava; […] 14. če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju[.]"

2Odveč je bil le povzetek vsebine dokaznega postopka (o branju listin), saj kadar odločilna dejstva niso sporna, se dokazov ne izvaja.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-10, 350, 350/2, 488

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.