Jedro

S stališča pravne varnosti je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je nedopustno, da bi se v dveh različnih postopkih odločalo o istem zemljišču, saj bi lahko prišlo do pravno nevzdržne situacije, ko bi bilo v dveh različnih postopkih ugotovljeno, da je isto zemljišče pripadajoče zemljišče dvema ali več različnim stavbam. Vendar pa pot, po kateri je sodišče prve stopnje želelo ta problem rešiti (z zavrženjem predloga), ni ustrezna in predlagateljem brez podlage jemlje pravico do sodnega varstva. Predlagatelji pravilno opozarjajo, da je bil njihov predlog vložen leta 2010, torej (več let) pred postopkom III N 399/2015, zato tudi z analogno uporabo pravil pravdnega postopka o litispendenci ni dopustno zavreči prej vloženega predloga (predloga pritožnikov). Praviln(ejš)a rešitev je združitev postopkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

_Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:_

1. V teku je nepravdni postopek na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča1 za določitev pripadajočega zemljišča stavbam predlagateljev (v nadaljevanju A.), ki je deloma že pravnomočno končan. Predmet tega postopka je zgolj še status dveh parcel: parc. št. 942/7 k. o. X, ki v naravi predstavlja parkirišče, in parc. št. 942/1 k. o. X,2 ki v naravi predstavlja dovozno pot do tega parkirišča. Tako predlagatelji kot tudi udeleženci Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovih B. ulica 1 in 2 (v nadaljevanju: B.), zatrjujejo, da sta sporni parceli pripadajoče zemljišče k njihovim stavbam (bodisi A. bodisi B.).

2. V zadevi je že odločalo Vrhovno sodišče RS in v sklepu II Ips 118/2021 z dne 6. 4. 2022 pojasnilo, da se v zvezi s spornim parkiriščem in dovozom ponujata dve možni rešitvi: bodisi določitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam obeh konkurirajočih si strani (A. in B.) bodisi razdelitev spornega prostora (parkirišča) po prostem preudarku v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZVEtL-1. 3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljev za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki se nanaša na parceli št. 942/1 in 942/7, in odločilo, da se zadevni predlog šteje kot predlog za prijavo udeležbe v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr. št. III N 399/2015. Predmet slednjega je določitev skupnega pripadajočega zemljišča soseski C., med udeleženci postopka pa so tudi stanovalci stavb B. 1 in 2 (ter drugih stavb na B. ulici); med zemljišči, ki utegnejo priti v poštev kot skupna pripadajoča navedeni soseski, sta tudi sporni parceli.

_Pritožbeni postopek:_

4. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji in med drugim navajajo, da ni nobene pravne podlage za zavrženje predloga. Tudi, če bi šlo litispendenco, bi se v tem primeru vselej morala zavreči poznejša tožba, torej kvečjemu predlog v zadevi III N 399/2015. Pri parceli št. 942/1 je bila že pred postopkom III N 399/2015 vknjižena zaznamba postopka N 212/2010 (kar je stara opravilna številka tu obravnavanega postopka III N 615/2022), prav tako pri parceli št. 942/7, vendar je bila pri slednji pozneje ta zaznamba iz neznanih razlogov izbrisana.

5. Udeleženci Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovih B. ulica 1 in 2, so vložili odgovor na pritožbo, v katerem med drugim navajajo, da se v postopku III N 399/2015 ne odloča o spornih dveh parcelah. Ne strinjajo se, da bi bili ti dve parceli skupni za vso sosesko C. _Odločitev pritožbenega sodišča:_

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožniki pravilno opozarjajo, da ne Zakon o pravdnem postopku3 ne Zakon o nepravdnem postopku4 ne ZVEtL-1 ne dajejo pravne podlage za zavrženje predloga v situaciji, kot je obravnavana. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je predlog predlagateljev glede spornih parcel zavrglo, ker se ne moreta hkrati za isto zadevo (parcelo) voditi dva postopka, kar smiselno nakazuje na (nepravo) litispendenco.

8. S stališča pravne varnosti je sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je nedopustno, da bi se v dveh različnih postopkih odločalo o istem zemljišču, saj bi lahko prišlo do pravno nevzdržne situacije, ko bi bilo v dveh različnih postopkih ugotovljeno, da je isto zemljišče pripadajoče zemljišče dvema ali več različnim stavbam.

9. Vendar pa pot, po kateri je sodišče prve stopnje želelo ta problem rešiti, ni ustrezna in predlagateljem brez podlage jemlje pravico do sodnega varstva. Predlagatelji pravilno opozarjajo, da je bil njihov predlog vložen leta 2010, torej (več let) pred postopkom III N 399/2015,5 zato tudi z analogno uporabo pravil pravdnega postopka o litispendenci (primerjaj 189. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) ni dopustno zavreči prej vloženega predloga (predloga pritožnikov).

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne ZPP ne ZNP-1 ne ZVEtL-1 ne dajejo jasnega in nedvoumnega odgovora, kako ravnati v obravnavani situaciji. Sodna praksa nakazuje, da je praviln(ejš)a rešitev združitev postopkov [vsi poudarki pritožbeno sodišče]: »Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski se je treba lotiti z _združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev_ v en (skupni) postopek [...] in o _skupni obravnavi vseh predlogov, ki se nanašajo na iste zemljiške parcele_.«6 V zadevi VSL II Cp 596/2018 se je sodišče odločilo za drugačno rešitev – prekinitev postopka, vendar ob bistveni razlikovalni okoliščini: v primarnem (neprekinjenem) postopku je šlo za določanje individualnega pripadajočega zemljišča: »… ob dejstvu, da so skupna pripadajoča zemljišča izjema, [je] smotrneje počakati, da se ugotovi individualno pripadajoče zemljišče po določenih nepremičninah, ter šele nato odločiti o skupnem pripadajočem zemljišču po istih nepremičninah, kot pa obratno.« V tu obravnavani zadevi se tako v zadevi III N 615/2022 kot III N 399/2015 nakazuje, da naj bi bili sporni parceli skupno pripadajoče zemljišče – sporno vprašanje je le, katerim (vsem) stavbam.

11. Tega vprašanja se posredno dotika obrazložitev predloga Zakona o nepravdnem postopku,7 ki med drugim citira ureditev avstrijskega zakona o nepravdnem postopku: »Če je glede istega predmeta v teku postopek pri več sodiščih, je treba _zadevo prenesti na tisto pristojno sodišče_, pri katerem se je postopek o zadevi najprej začel.« Avstrijska ureditev nepravdnega postopka, po kateri se je vsaj deloma zgledoval tudi slovenski zakonodajalec, torej predvideva združitev zadev in ne zavrženja kateregakoli predloga oziroma zadeve. Pritožbeno sodišče ne bo razpravljalo, zakaj zakonodajalec tovrstne določbe ni sprejel tudi v slovensko ureditev, saj zadošča ugotovitev, da v slovenski ureditvi v takem primeru ni predvideno zavrženje predloga, še posebej ne predloga, ki je bil vložen prej. Ker je zavrženje predloga po vsebini odrek pravice do vsebinskega sodnega varstva, torej odrek ustavno varovane pravice, bi morala biti za tako odločitev jasna in nedvoumna podlaga v zakonu.

12. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da ne držijo navedbe v odgovoru na pritožbo, da se v postopku III N 399/2015 ne odloča o spornih parcelah. Iz kopij spisa, ki so priložene predmetnemu spisu (fotokopija predloga z dne 19. 6. 2016 v zadevi III N 399/2015, list. št. 588 tega spisa), jasno izhaja, da sta predmet obravnave v oni zadevi tudi sporni dve parceli. V zvezi z navedbami udeležencev v odgovoru na pritožbo, da se ne strinjajo, da bi bili sporni dve parceli skupni za vso sosesko C., pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so za odločitev o tej pritožbi nepomembne. To bo stvar vsebinskega odločanja o statusu spornih parcel. 13. Glede na vse povedano je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno in procesno napačna, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje naj glede na zgoraj nakazane možnosti presodi, kako bo rešilo nastali procesni zaplet, ne da bi prizadelo pravico predlagateljev do sodnega varstva.

1 Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1. 2 V nadaljevanju obrazložitve bo pritožbeno sodišče izpustilo ime katastrske občine. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 5 In vsaj pri parceli št. 942/1 je vpisana zaznamba »spora« o določitvi pripadajočega zemljišča v zadevi N 212/2010, kar je prvotna opravilna številka tu obravnavane zadeve, v vrstnem redu (začetek učinkovanja 26. 6. 2012) pred zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča v zadevi III N 399/2015 (začetek učinkovanja 8. 7. 2016). 6 VSL sklep II Cp 741/2022 z dne 6. 6. 2022. Tudi v zadevi VSL sklep I Cp 1395/2017 je razvidno, da so v podobnem primeru postopka združili, kar pa ni bilo predmet pritožbenega preizkusa. 7 Predlog Zakona o nepravdnem postopku – redni postopek – novo gradivo št. 2, EVA 2018-2030-0023 z dne 12. 12. 2018, dostopno na: < https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKEwiutcqgpLP_AhVabPEDHbXPBZsQFnoECAkQAQ&url=https%3A%2F%2Fwww.iusinfo.si%2FPriloge%2FPRIPVLA%2FPRIPV101S00720M4N2018N40.pdf&usg=AOvVaw2pPnyIBctUWvZ1weCh3DIo >