Jedro

Ni ustrezna rešitev, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je alternativno določilo, da se nasprotno udeleženko namesti ali v SVZ A. ali v SVZ B. Res je, kot opozarja pritožba, da zakon takega alternativnega načina določanja SVZ ne predvideva. Po drugi strani bi tako postopanje napravilo še več zmede tako, da se sploh več ne bi vedelo, koliko oseb je v kakem SVZ v čakalni vrsti za sprejem.

Izrek

I.Pritožbi SVZ B. se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki spremeni tako, da se nasprotno udeleženko ob sprostitvi prostega mesta brez njene privolitve sprejme v obravnavo na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda SVZ A.

II.Pritožba SVZ A. se zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko brez njene privolitve ob sprostitvi prostega mesta sprejelo v obravnavo na varovani oddelek SVZ A. ali SVZ B. in določilo čas zadržanja eno leto, ki teče od pravnomočnosti ustavitve oz. prenehanja veljavnosti varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi 70.a člena KZ-1, ki je bil nasprotni udeleženki izrečen s sodbo Okrajnega sodišča v C. I K 000/2023.

2.Zoper sklep sta se pravočasno pritožila SVZ A. in SVZ B. Obe pritožbi navajata, da je sodišče odredilo sprejem nasprotne udeleženke v dva posebna socialnovarstvena zavoda. Menita, da za tako odločitev ni zakonske podlage, in se sklicujeta na drugi odstavek 48. člena Zakona o duševnem zdravju1 (v nadaljevanju: ZDZdr), ki določa, da sodišče v sklepu določi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Ker zakon uporablja edninsko obliko, je jasno, da mora sodišče določiti en zavod, ne pa alternativno več zavodov. V ZDZdr ni pravne podlage, ki bi dajala sodišču "izredno pooblastilo" za alternativno določitev dveh ali več zavodov.

3.SVZ B. opozarja, da odločitev odpira več vprašanj: varovani oddelki SVZ so prezasedeni in je treba dlje čakati na prosto mesto. Določitev alternativno dveh zavodov ustvarja pravno negotovost glede izvršitve, saj noben dom nima jasno določene primarne obveznosti sprejema, zato lahko pride do odlašanja ali celo neizvršitve sklepa, kar je v nasprotju z ZDZdr, ki je v zagotovitvi pravočasne in učinkovite zaščite oseb z duševno motnjo. Odločitev tudi odstopa od ustaljene sodne prakse, ki zahteva določnost in izvršljivost sodnih odločb. SVZ B. opozarja še, da sklep ne opredeljuje jasno in določno časovnega trajanja ukrepa. Opredelitev iz II. točke sklepa je nejasna in pravno nedoločna, saj ne omogoča natančne opredelitve začetka ukrepa, kar pa omogoča, da se dejansko trajanje ukrepa v praksi lahko podaljša tudi na več let, brez vmesnega preverjanja, če pogoji za namestitev na varovani oddelek še vedno obstajajo, kar odpira možnost nesorazmernega posega v človekove pravice nasprotne udeleženke. Trajanje ukrepa bi moralo sodišče v sklepu določiti nedvoumno.

4.Kot zadnje SVZ B. izpostavlja, da ne izvajajo forenzičnega zdravljenja in ne zagotavljajo ukrepov za obravnavo oseb z visokim tveganjem. Namestitev oseb iz Enote za forenzično psihiatrijo na varovani oddelek je zloraba ZDZdr, je strokovno neutemeljena in predstavlja nevarnost za varnost stanovalcev in zaposlenih. Nasprotna udeleženka potrebuje postforenzično enoto, katere vzpostavitev v RS še ni zagotovljena, čeprav potrebe po taki enoti naraščajo.

5.SVZ A. navaja, da ne izvajajo najstrožjih posebnih varovalnih ukrepov, kot je fiksacija s pasovi iz 29. člena ZDZdr. Ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da je nasprotna udeleženka heteroagresivna in nepredvidljiva, ne morejo zagotoviti varnosti in terapevtskega cilja, s čimer je kršena ustavna zahteva po primernosti ustanove. Izpostavlja zahteve novele ZDZdr-A glede bivalnih pogojev in kadrovskih normativov (5.b in 5.c člen ZDZdr) in opozarja na globo v primeru namestitve nad zmogljivostmi. Predlagajo, da se nasprotno udeleženko namesti v prejšnje okolje, DUO D., kar bi bilo strokovno bolj utemeljeno, saj je okolje nasprotni udeleženki že znano. Sodišče je dolžno po 17. členu ZDZdr izbrati način, ki najmanj posega v osebno integriteto in je za osebo najbolj varen. SVZ A. nima pogojev za obravnavo heteroagresivnih oseb, zato določitev tega doma ni v skladu s tem načelom.

6.3. Odvetnik nasprotne udeleženke pritožbama nasprotuje in predlaga njuno zavrnitev.

7.4. Pritožba SVZ B. je utemeljena, pritožba SVZ A. pa ni utemeljena.

8.5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom ZDZdr pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

9.6. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) dopušča, ZDZdr pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti.4 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebi, ki ne privoli v sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so urejeni v prvem odstavku 75. člena ZDZdr, ki se pri tem sklicuje na prvi odstavek 74. člena ZDZdr.

10.7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obstoj vseh navedenih pogojev. Ugotovljeno je bilo, da je pri nasprotni udeleženki zdravljenje zaključeno, da glede na svoje zdravstveno stanje (rezidualna shizofrenija) nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju oz. na drug način, prav tako vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot zgolj z bivanjem na varovanem oddelku SVZ, možnost nadzorovane obravnave ne obstaja, saj nasprotna udeleženka potrebuje stalni nadzor, usmeritve in pomoč pri ključnih opravilih. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka ni kritična do svojega zdravstvenega stanja in nima primernega odnosa do uživanja zdravil, zato obstaja velika verjetnost, da bo, če ne bo pod stalnim nadzorom, zdravila opustila, kar bi še poslabšalo in povzročilo napredovanje bolezenskega stanja, vse to pa ogroža njeno zdravje in življenje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je heteroagresivna do sosedov, izvedenec pa je ugotovil, da bi se ob prenehanju jemanja zdravil v kratkem pojavilo agresivno vedenje. Ugotovljeno je tudi, da je opisano ogrožanje posledica ugotovljene duševne bolezni.

11.8. Povsem utemeljeni so pritožbeni pomisleki o prezasedenosti SVZ, a gre za obsežnejše vprašanje, ki ga bosta morali rešiti drugi veji oblasti na državni ravni. Ravno zaradi zagotavljanja ustavnih pravic na eni strani oseb, ki izpolnjujejo pogoje za namestitev v varovane oddelke, na drugi strani pa tam že nameščenih oseb, se je v sodni praksi uveljavil začasen način izvršitve sprejema v varovani oddelek SVZ, da se osebo vrne v najbolj podoben položaj, kot je bil pred izdajo sklepa,5 da se jo začasno, do sprostitve prostega mesta na varovanem oddelku SVZ, namesti tja, kjer je bila pred tem, v obravnavanem primeru je to oddelek pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelek za forenzično psihiatrijo. Podobno velja tudi za opozorilo, da v RS ni postforenzične enote, kar seveda ne more iti v breme oseb, ki izpolnjujejo pogoje za namestitev v varovane oddelke. Kolikor je razvidno iz izpodbijanega sklepa, nasprotna udeleženka ne bo nameščena v SVZ, da bi se tam izvajalo forenzično zdravljenje - pojasnjeno je bilo, da je bilo njeno zdravljenje zaključeno. To pa seveda pomeni, da forenzičnega zdravljenja več ne potrebuje. Ker je bilo iz opisanih razlogov v sodni praksi treba vzpostaviti začasen način izvršitve sprejema v varovani oddelek SVZ, so neutemeljeni tudi pritožbeni pomisleki SVZ A. o prostorskih in kadrovskih zahtevah, ki jih določa ZDZdr. Končno pa tudi ni odrejeno, da je treba nasprotno udeleženko takoj sprejeti v obravnavo, ampak, ko se sprosti prosto mesto (pri tem pa je treba upoštevati vrstni red prej prejetih sodnih sklepov).

12.9. Neutemeljen je tudi pritožbeni pomislek SVZ A., naj se nasprotno udeleženko namesti v DUO D., kjer je že bivala. Sodišče prve stopnje je namreč presodilo ustreznost dveh posebnih SVZ (to DUO D. ni) in na tej podlagi ugotovilo primernost obeh (prim. 38. točka obrazložitve).

13.10. Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da je nejasna časovna opredelitev ukrepa. Iz II. točke sklepa namreč jasno izhaja, da je določen čas zadržanja 1 leto, v nadaljevanju pa je pojasnjeno tudi, od kdaj teče ta rok: če se bo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil nasprotni udeleženki izrečen v kazenskem postopku I K 000/2023 Okrajnega sodišča v C., izvršil do konca, bo od dneva zaključka pričel teči rok za pridržanje po tem sklepu; če pa bo izvrševanje varnostnega ukrepa pravnomočno ustavljeno, pa bo začel rok za pridržanje teči s pravnomočno ustavitvijo. Taka opredelitev tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem jasno opredeljuje čas trajanja, pri čemer pritožbeno sodišče ne vidi tveganja, da bi se dejansko trajanje ukrepa v praksi lahko podaljšalo tudi na več let, brez vmesnega preverjanja.

14.11. Utemeljeno pa je pritožbeno opozorilo, da ni ustrezna rešitev, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je alternativno določilo, da se nasprotno udeleženko namesti ali v SVZ A. ali v SVZ B. Res je, kot opozarja pritožba, da zakon takega alternativnega načina določanja SVZ ne predvideva. Po drugi strani bi tako postopanje napravilo še več zmede tako, da se sploh več ne bi vedelo, koliko oseb je v kakem SVZ v čakalni vrsti za sprejem.

15.12. Vse to je vodilo pritožbeno sodišče, da je pritožbi SVZ B. ugodilo in sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) tako, da je izmed dveh alternativno navedenih zavodov, ki ju je sodišče prve stopnje spoznalo kot primerna za namestitev nasprotne udeleženke, določilo en zavod, SVZ A. Pri tem je upoštevalo prepričljive razloge, ki so vodili že sodišče prve stopnje k izbiri tega SVZ. SVZ A. je lociran najbližje okolišu, kjer je nasprotna udeleženka bivala v preteklosti, poleg tega je lociran najbližje sorodnikom (mama, otroka). Zlasti slednje pritožbeno sodišče vidi kot zelo pomembno, da nasprotna udeleženka kljub namestitvi v SVZ obdrži določeno povezavo s sorodniki, kar je v zvezi z materjo izrazila tudi sama.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami.

2Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.

3Uradni list RS, št. 16/2019.

4Drugi odstavek 19. člena URS.

5VSRS sklep II Ips 51/2019, VSRS sklep II Ips 71/2019 in drugi.