Jedro

Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se stiki med mladoletno hčerko udeležencev A. A., roj. ..., in nasprotnim udeležencem, ki so bili določeni s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi IV P 292/2012 z 12. 10. 2015, prenehajo izvajati.

2. Proti takšni odločitvi je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da pri presoji ni zavzelo stališča glede dopisa, ki ga je Centru za socialno delo X posredovala predlagateljičina pooblaščenka in s katerim je skušala CSD seznaniti s težavami, ki se nanašajo na stike. Prav tako ni upoštevalo napotnice, iz katere izhaja, da je bila mladoletna hčerka napotena na pregled k pedopsihiatru, z napotno diagnozo, ki izkazuje nujnost ukrepanja v smeri spremembe stikov. Navaja, da se z mnenjem CSD X ne strinja, saj preferira nasprotnega udeleženca in ju ne obravnava enakovredno. CSD si je že v prejšnjem postopku ustvaril mnenje o predlagateljici in nasprotnem udeležencu, ki ga v tem postopku ne spreminja. Nasprotni udeleženec v času stikov izvaja pritisk na hčerko s tem, ko ji govori o predlagateljici in njeni ožji družini grde stvari, jo ustrahuje, ji govori, koga naj ima rada in koga ne. Prav tako delavci CSD niso pridobili mnenja deklice oziroma z njo sploh niso vzpostavili kontakta. A. bo kmalu stara pet let in v razgovoru s predlagateljico večkrat jasno pove, da želi povedati, kaj se ji dogaja na stikih in zakaj ne želi hoditi na stike. Začasna ukinitev stikov je nujna, saj nasprotni udeleženec ne ravna v korist otroka, ko ga ščuva proti materi in njenim sorodnikom. V podobnih primerih se je sodna praksa že izrekla. Mladoletna hčerka udeležencev v stikih z očetom dejansko doživlja nasilje, in sicer verbalno nasilje, kot ga opredeljuje 3. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Nikoli ni želela in ne želi, da ima hči odpor do očeta, prav tako izrecno zanika, da bi nad hčerko vršila manipulacijo v smeri odpora do očeta.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Navaja, da predlagateljica v pritožbi kritizira ugotovitve CSD X, hkrati pa pozablja, da sta bila v pravdni zadevi IV P 292/2013 imenovana dva sodna izvedenca, ki sta potrdila ugotovitve in mnenje CSD. Opozarja na okoliščino, da mladoletna hčerka že od 13. 8. 2016 ni bila pri njem doma. Predlagateljica je tista, ki vpliva na mladoletno hčerko, ta pa je zaradi ravnanj predlagateljice prestrašena, zmedena ter posledično noče iti k očetu domov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je predlagala odvzem stikov med nasprotnim udeležencem in njegovo hčerko, ki so bili določeni s sodno poravnavo, sklenjeno 12. 10. 2015 pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi IV P 292/2012. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe z isto vsebino. Navedla je, da je tak ukrep potreben, ker ima otrok odpor do stikov z očetom, ki se je sprva kazal v obliki psihosomatskih obolenj, v zadnjem času pa je hčerka udeležencu začela odpor izražati tudi na verbalen način, tako da jasno pove, da na stike ne želi iti in se jim fizično upira.

6. Predlagateljica torej zahteva izdajo nove odločbe o stikih. To sodišče izda, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se razmere od omenjene sodne poravnave niso spremenile in hkrati da stiki nasprotnega udeleženca z otrokom ne ogrožajo njegove koristi. Sodišče je že v prejšnjem postopku oziroma postopku, ki se je končal s sodno poravnavo ugotavljalo resničnostno vrednost predlagateljičinih trditev, da otrok na travmatičen način odklanja stike in da je to posledica očetovega ravnanja. Za ugotovitev teh dejstev sta bila postavljena dva izvedenca klinična psihologa, ki sta ugotovila, da so otrokovi občutki ob stikih pogojeni s konfliktnostjo znotraj družine oziroma konflikti med obema staršema (udeležencema), ki neugodno vplivajo na otrokovo čustvovanje in vedenje, sprožajo otrokove občutke tesnobe in reakcijo. Oba sta bila tudi enotna v mnenju, da se stiki morajo nadaljevati in da deklice v ničemer ne ogrožajo. Izvedenec T. R. je v prejšnjem postopku opozoril, da je zaradi razlik v osebnostnem delovanju obeh staršev verjetnost povsem nekonfliktnega sodelovanja med njima majhna.

8. V manj kot letu dni od sklenitve sodne poravnave do vložitve predloga za odvzem stikov se razmere niso spremenile. Iz mnenja Centra za socialno delo X, ki ga je podal v tem postopku izhaja, da je vzrok stisk mladoletne deklice glede stikov še vedno konflikt med staršema. Pri tem kot pomemben dejavnik, ki vpliva na dekličino doživljanje stikov, CSD izpostavi predvsem materino izrazito nezaupanje do bivšega partnerja glede skrbi za hčerko in potrebo po pretiranem nadzoru. Ta je pogojevan z materinim strahom, ki pa ga ocenjuje za pretiranega in brez realne osnove. Mati to nezaupanje (ne)vede prenaša na hčerko, ki to čuti in se v skladu s tem vede do očeta, kar jo spravlja v stisko in ruši njen občutek varnosti.

9. Za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki morajo biti izpolnjeni splošni pogoji po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže predlagatelj verjetnost o utemeljenosti svojega predloga in potrebnost izdaje odredbe, da se prepreči škoda otroku oziroma zagotovi njegova korist (272. člen ZIZ v zvezi s 37. členom ZNP). V obravnavani zadevi mladoletni A. nastaja škoda. Ta pa ni posledica izvrševanja stikov z njenim očetom. Kot sta ugotavljala izvedenca že v prejšnjem postopku in kakršna je tudi ugotovitev sodišča v tem postopku (na podlagi mnenja CSD), stiki morajo potekati in deklice v ničemer ne ogrožajo. Ogroža jo konflikt med njenima staršema, ki očitno ne zmoreta več konstruktivno razmišljati in se dogovarjati v prid otroka. Kot je bilo v sodni praksi večkrat poudarjeno, je otrokov interes odraščati ob obeh starših, čeravno z očetom le prek izvrševanja stikov. Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar je otrok osrednja osebnost te pravice. Otrokovi pravici stoji nasproti dolžnost staršev, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da otroku omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.(1)

10. Ker pogoj verjetnosti o utemeljenosti predloga ne obstoji in ker predlagana odredba ne bi preprečila škode, ki nastaja mladoletni A., je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je akcesorni postopek znotraj tega nepravdnega postopka. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zato pridrži za končno odločitev v nepravdnem postopku.

Op. št. (1): Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča in prof. dr. Barbare Novak, str. 66.