Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Lovske družine A., Ž. ob Ž., ki jo zastopata B. B. in C. C. ml., odvetnika v Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 108/2004 z dne 17. 11. 2005 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 176/2002 z dne 12. 12. 2003, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-297/93 z dne 5. 2. 2002 in z delno odločbo Upravne enote Ruše št. 321-88/92 z dne 29. 3. 2001 se ne sprejme.
1.Upravni organ prve stopnje je ugodil denacionalizacijskemu zahtevku ter pritožnici naložil, naj vrne nacionalizirano nepremično premoženje. Pritožnica je taki odločitvi nasprotovala. Že v okviru upravnega postopka na prvi stopnji, kasneje pa tudi v pritožbi, je navajala, da je to premoženje pridobila na podlagi sklenjenega odplačnega pravnega posla kot civilno pravna oseba ter da je na njem pridobila lastninsko pravico, zaradi česar takega premoženja glede na tretji odstavek 16. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen) ni mogoče vrniti. Pri tem je status civilno pravne osebe utemeljevala zlasti z navedbo, da je registrirana kot društvo, to pa naj bi ji glede na zakonodajo, ki je ob sklenitvi pravnega posla urejala društva, omogočalo pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah. Upravni organ druge stopnje ter obe sodišči v upravnem sporu so menili, da pri pritožnici ne gre za civilno pravno osebo ter da je na nepremičninah pridobila le pravico uporabe, ta pravica pa je bila tudi vknjižena v zemljiški knjigi. Pri tem so navedli, da so bile lovske družine glede na 57. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (Uradni list SRS, št. 25/76 in nasl.) družbene organizacije z družbenim premoženjem, tega pa ni moglo spremeniti dejstvo, da so se organizirale po zakonodaji, ki je urejala društva. Pritožba v upravnem postopku ter tožba in pritožba v upravnem sporu so bile zavrnjene.
2.Pritožnica zatrjuje kršitev 33. člena Ustave. Navaja, da ni dvoma o tem, da gre pri njej za civilno pravno osebo, katere premoženje se glede na tretji odstavek 16. člena ZDen ne more vračati. Sporno premoženje naj bi pridobila s kupoprodajno pogodbo. Zaradi zatrjevanega statusa civilnopravne osebe in pridobitnega načina (kupoprodajna pogodba) naj bi pri vrnjenem premoženju ne šlo za družbeno lastnino, pač pa za lastnino, v katero na podlagi že navedene določbe ZDen ni mogoče posegati.
3.V ustavni pritožbi pritožnica ponavlja stališče, ki ga je uveljavljala že v upravnem postopku in v upravnem sporu, da je na nepremičninah, ki jih mora vrniti, kot civilno pravna oseba pridobila lastninsko pravico. Pri tem navaja, da v celotnem postopku o njenem pravnem statusu ni bilo dvoma. V izpodbijanih aktih za tako trditev ni najti podlage, saj odločitve obeh upravnih organov in sodišč temeljijo prav na nasprotnem, to je na ugotovitvi, da je pritožnica sporne nepremičnine pridobila kot družbena organizacija. Ob tem so ti tudi pojasnili, na kateri zakonski podlagi utemeljujejo tako stališče, pritožnici pa so tudi pojasnili, zakaj se pri tem ne more sklicevati na zakonodajo, ki je urejala položaj društev. Pritožnici pa je bilo tudi pojasnjeno, da je bila pri kupljenih nepremičninah, ki so bile v družbeni lasti, v njeno korist vknjižena pravica uporabe, tako da z navajanjem, da je nepremičnine pridobila s kupoprodajno pogodbo, ne more izkazovati na njih lastninske pravice, s tem pa tudi ne ovire za vrnitev po tretjem odstavku 16. člena ZDen. Glede na navedeno se izkaže, da gre pri zatrjevanem očitku o kršitvi 33. člena Ustave zgolj za nestrinjanje z upravnimi in sodnimi odločitvami, kar pa za utemeljitev te kršitve ne zadostuje.
4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan