Jedro

Ravnanje, ki je povzročilo škodni dogodek, je tožnikovo, le obseg škode je zaradi padca z nevarne višine (ta pa izvira iz sfere tožene stranke) večji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prispevek tožeče stranke k nastali škodi znaša 70 % in je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen do 30 %.

2. Zoper zavrnilni del vmesne sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku tožnika v celoti ugodi oz., podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in v tem delu vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka zavrača zaključek sodišča prve stopnje, da podlaga na delovnem mestu v času škodnega dogodka ni bila spolzka do te mere, da bi iz nje izvirala povečana nevarnost za nastanek škode, saj je po njeni oceni do poškodbe tožnika prišlo prav zaradi kombinacije dela na lestvi in drseče podlage. Navaja, da je tožnik trdil, da je do padca prišlo zaradi mastnih in oljnih madežev, ki se izpirajo z vozil in ostanejo na podlagi, pa tudi, da tožena stranka ni predložila nobenih dokazov za trditev, da se vosek za konzervacijo vozil, ki je povzročal, da je podlaga drsela, v času nezgode ni več uporabljal. Nadalje tožeča stranka poudarja, da se mnenje izvedenca, da je površina tal primerno obdelana in da torej ne drsi, četudi je mokra, nanaša na stanje tal štiri leta po nezgodi, ob tem pa je nesporno, da se je na delovnem mestu v preteklosti uporabljal prej omenjeni vosek za konzervacijo vozil. 4. Tožeča stranka napada tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prispevek tožnika k nastali škodi znašal 70 %. Glede tega navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo navedbam tožnika, da mu delodajalec ni dal posebnih navodil, kako naj delo opravlja, in ga opozoril na nevarnosti, poleg tega pa je sodišče glede usposabljanja iz varstva pri delu – tožnik je namreč navedel, da je zgolj podpisal že izpolnjeni vprašalnik – nekritično sledilo izpovedbam prič M., P. in K.. Te so o načinu usposabljanja iz varstva pri delu izpovedale le splošno, medtem ko nobena od njih ni znala izpovedati konkretno o tem, kako je potekalo tožnikovo usposabljanje. Poleg tega sodišče prve stopnje glede tega vprašanja brez utemeljenega razloga ni zaslišalo Z. N., zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno razjasnjeno, tožniku pa je bila kršena pravica do izjave. Nadalje tožeča stranka navaja, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik dela brez predhodno opravljenega preventivnega zdravstvenega pregleda ne bi smel opravljati, poleg tega pa tožena stranka ni dokazala, da je delodajalec, njen zavarovanec, omogočil uporabo kolektivne zaščite in s tem izpolnil svoje obveznosti po 5. členu tedaj veljavnega ZVZD (1).

5. Pritožba je bila vročena toženi stranki (vročilnica, pripeta k l. št. 121-122), ki pa nanjo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da podlaga na delovnem mestu v času škodnega dogodka ni bila spolzka do te mere, da bi iz nje izvirala povečana škodna nevarnost, pojasnilo v jasnih in pravilnih razlogih (10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), ki jih pritožbeno sodišče sprejema. Dodati velja še, da je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala le, da je tožnik padel, ker je bila površina tal zaradi uporabe kislin za odstranjevanje maščob z vozil, ki nato ostanejo na podlagi, mastna in spolzka: tožeča stranka torej vse do vložitve pritožbe ni zatrjevala, da bi bila tla spolzka zaradi uporabe voska za konzervacijo vozil, zaradi česar je po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP (2) pri navajanju tega dejstva v pritožbenem postopku prekludirana. Poleg tega tožeča stranka verodostojnost priče G. P., ki je izpovedal, da tla na delovnem mestu niso bila spolzka, saj se v času nezgode omenjeni vosek ni več uporabljal, napada zgolj z navedbo, da je priča zaposlena pri zavarovancu tožene stranke in zato zainteresirana za izid pravde, čeprav iz podatkov spisa izhaja ravno nasprotno – da namreč priča pri omenjenem delodajalcu že v času postopka na prvi stopnji ni bila več zaposlena (l. št. 44).

8. Pritožbeno sodišče ne dvomi niti v pravilnost (in popolnost) v izpodbijani sodbi ugotovljenega dejanskega stanja glede načina opravljanja usposabljanja tožnika iz varstva pri delu. Sodišče prve stopnje namreč izpovedbam prič M., P. in K. ni le »nekritično sledilo«, temveč je v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno in prepričljivo pojasnilo, zakaj je sledilo njim namesto tožnikovi navedbi, da je zgolj podpisal že izpolnjen vprašalnik. Razloge izpodbijane sodbe sprejema tudi pritožbeno sodišče. 9. Pritožbeni očitek kršitve določb pravdnega postopka po osmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP (glede zaslišanja Z. N.) je ne le premalo konkretiziran, saj ne utemeljuje relacije med zatrjevanim nezakonitim postopanjem sodišča in kršitvijo pravice tožnika do izjave, temveč je tudi prepozen (prvi odstavek 286. b člena ZPP).

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam tožnika, da mu delodajalec ni dal posebnih navodil, kako naj delo opravlja, in ga ni opozoril na nevarnosti. Iz 19. točke obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožnik od G. P., ki ga je v delo uvajal, ni dobil posebnih navodil glede uporabe lestve, a je nato zaključilo, da taka navodila v danih okoliščinah niti niso bila potrebna (opravljen izpit tožnika iz varstva pri delu, opazovanje P. pri uporabi lestve in potrebna normalna previdnost, pa tudi splošno znano dejstvo, da stegovanje izven osi lestve povečuje možnost izgube ravnotežja in padca). S tem zaključkom in njegovo obrazložitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da je trajalo delo čiščenja na višini več kot dva metra več kot dve uri (za zahtevo po uporabi kolektivne zaščite pa morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, glej dopolnitev mnenja sodnega izvedenca za varstvo pri delu, l. št. 94), v nasprotju z navedbami pritožbe zavarovanec tožene stranke ni bil dolžan uporabiti kolektivne zaščite. Pritožbeno sodišče nadalje kot pravilne presoja tudi razloge sodišča prve stopnje, da vzročna zveza med neopravljenim preventivnim zdravstvenim pregledom in nastalo škodo ni podana (20. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

11. Glede na navedene okoliščine nastanka škodnega dogodka je pravilna tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnikov prispevek k nastanku škode 70 %. Ravnanje, ki je povzročilo škodni dogodek, je namreč njegovo, le obseg škode je zaradi padca z nevarne višine (ta pa izvira iz sfere tožene stranke) večji.

12. Ker torej sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo niti v pritožbi očitanih kršitev niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je po drugem odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

(1) Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/1999 s spremembami

(2) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 (uradno prečiščeno besedilo) s spremembami