Jedro

Toženec je bil z zamudno sodbo seznanjen, saj je zoper njo vložil pritožbo po pooblaščencu, ki se je sicer kasneje, ker v postavljenem roku ni plačal sodne takse, štela za umaknjeno. Na nepravilno vročitev sodbe (tožbe) se zato ne more sklicevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca za razveljavitev potrdila pravnomočnosti I. in III. točke izreke sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 2081/2010 z dne 29. 11. 2010. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izraža nestrinjanje z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je glede podpisa na vročilnici podal posplošene trditve. Dokazno informacijo javne listine je izpodbijal z navedbo, da podpis na vročilnici ni njegov, zato bi moralo sodišče izvesti postopek v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva. Ne drži stališče sodišča, da ni zadostil dokaznemu standardu, saj je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem grafologom, ki edini lahko potrdi ali ovrže avtentičnost podpisa na vročilnici. Sodišče bi moralo ugotavljati dejansko stanje tudi glede avtentičnosti podpisa na pooblastilu za pritožbo zoper zamudno sodbo, da bi lahko popolno ugotovilo dejansko stanje, ne pa, da je brez izvedbe kakršnega koli dokaznega postopka, podalo ugotovitve, da toženec ni uspel dokazati, da podpis na vročilnici ni njegov. Sodišče je zmotno in pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje v zvezi z avtentičnostjo podpisa na vročilnici, s katero se je zamudna sodba štela za vročeno in posledično zmotno uporabilo materialno pravo ter zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka. Sklep se zaradi pomanjkljivosti ne more preizkusiti, o odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin.

Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče, da sta bili tožencu (tožba) in sodba pravilno vročena, sklep, utemeljuje s tem, (1) da je toženec ponudil le posplošene trditve, da podpis na vročilnici ni njegov, (2) da z dokazi, ki jih je ponudil toženec, resničnosti dejstev, ki jih izkazuje javna listina (vročilnica) ne more ovreči in (3) da se toženec na nepravilno vročitev zamudne sodbe z dne 29. 11. 2010 ne more sklicevati, saj jo je prejel (zoper njo se je pritožil).

Pritožbeno sodišče zaradi jasnosti v kratkem povzema podatke spisa, iz katerih je razvidno, (1) da je bila tožba z dne 5. 7. 2010 tožencu vročena 9. 9. 2010, (2) da toženec nanjo ni odgovoril, (3) da je bila 29. 11. 2010 izdana zamudna sodba, ki je bila tožencu vročena 3. 12. 2010, (4) da je toženec 17. 12. 2010 vložil pritožbo, za katero je pooblastil Odvetniško družbo M. d.n.o., o.p., (5) da se je njegova pritožba (v postavljenem 15-dnevnem roku ni plačal dolžne takse) štela za umaknjeno (sklep sodišča prve stopnje 15. 2. 2011), (6) da se je tožnikova pritožba z dne 3. 3. 2011, zoper ta sklep (ker ni plačal sodne takse), štela za umaknjeno (sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 7. 2011, ki je postal pravnomočen 6. 9. 2011, toženec se ni pritožil), in (7) da je pritožbeno sodišče 28. 3. 2012 obravnavalo (le) pritožbo tožnika zoper zamudno sodbo (pritožbo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje).

Toženec je predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti utemeljeval s trditvijo (II. točka predloga), da mu niti tožba niti sodba nista bili vročeni pravilno in se je s sodbo seznanil šele s prejemom na njeni podlagi izdanega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki (I 5/2012 z dne 23. 1. 2012), ki ga je prejel 7. 2. 2012, pred tem pa za tožbo in sodbo ni vedel. Pravilnost odločitve je odvisna od vprašanja pravilnosti vročitve zamudne sodbe (morebitna nepravilna vročitev tožbe spada v pritožbeni preizkus pravilnosti izdane zamudne sodbe). Po šestem odstavku 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje prejel. Odločilna je torej ugotovitev sklepa, da je toženec zamudno sodbo prejel, saj je po pooblaščencu zoper njo vložil pritožbo. Protispisna je navedba toženca v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (II. točka), da se je s sodbo seznanil šele v izvršilnem postopku 7. 2. 2012. Uvodoma povzeti podatki dokazujejo drugače, sicer pa tega toženec tudi v pritožbi zoper zamudno sodbo 17. 12. 2010 (s sklepom 15. 2. 2011 se je štela za umaknjeno) ni trdil. V njej je glede nepravilne vročitve, med drugim navajal le: „saj osebi P.T. tožba s prilogami sploh ni bila vročena, zato je bil nad prejemom zamudne sodbe nemalo presenečen“. Trditve v pritožbi: „da bi sodišče moralo ugotavljati dejansko stanje tudi glede avtentičnosti podpisa na pooblastilu za pritožbo zoper zamudno sodbo...“ predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. V predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti toženec ni izražal dvoma v podpis na pooblastilu za pritožbo zoper zamudno sodbo (priloga B1) in tudi v pritožbi ne pojasni, zakaj brez svoje krivde tega ni storil. Če bi držale njegove trditve, da se je s prejemom sodbe seznanil šele v izvršilnem postopku, to niti ne bi bilo potrebno.

Po povedanem pritožnik ugotovitve sklepa, da je zamudno sodbo prejel, ni uspel izpodbiti in ni pomembno, ali je zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpodbijanja resničnosti dejstev izhajajočih iz javne listine (vročilnice). Na pritožbene trditve v zvezi s tem pritožbeno sodišče zato ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Sklep ima zadostne razloge, ki omogočajo njegov preizkus in tudi ni nobenega nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin. Podatki spisa, kot je bilo že obrazloženo, potrjujejo, da je toženec zamudno sodbo prejel. Vse drugo pa je nepomembno.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).