Jedro

S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila, in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela. To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati znesek 810,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2019 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 251,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje.

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz razlogov absolutne bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo, ali podredno, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne s stroškovno posledico zanjo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki sklenili prevozno pogodbo, s katero se je tožeča stranka kot prevoznik zavezala, da bo za toženo stranko opravila vtoževano storitev, tožena stranka kot pošiljatelj pa se je zavezala za to plačati dogovorjeno plačilo. Tožeča stranka je za toženo stranko dne 4. 4. 2018 opravila prevozno storitev do mesta S. na Madžarskem, pri čemer je tja zanjo prepeljala dele računalnikov tipa BX20 in skupne teže 5.556 kg. Na tej podlagi je tožeča stranka toženi stranki nato izdala vtoževani račun. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožena stranka vložila zgolj ugovor zoper evropski plačilni nalog, v katerem se o vtoževani terjatvi ni določneje izjavila, ni pa odgovorila na dopolnitev tožbe in z ničimer ni zanikala v dopolnitvi tožbe navedenih dejstev, zato jih je sodišče prve stopnje skladno s prvim in drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznana. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost, zato je tudi tožena stranka dolžna izpolniti svojo obveznost plačila. Zahtevek tožeče stranke za plačilo terjatve po vtoževanem računu je tako po temelju utemeljen. Ker tožena stranka tudi višini zahtevka ni konkretizirano ugovarjala, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 214. člena ZPP tudi to, kar je tožeča stranka trdila glede višine, štelo za priznano dejstvo ter posledično zaključilo, da je zahtevek tožeče stranke tudi po višini v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo še zahtevane zamudne obresti.

7. S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela (prvi odstavek 7. člena ZPP). To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče kljub temu pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe zatrjevala, da je v celoti izpolnila svoj del obveznosti in opravila ustrezne transportne storitve ter toženi stranki izdala račun za opravljene prevozne storitve dne 4. 4. 2018 do mesta S. na Madžarskem z vsebino deli računalnikov tipa BX20 in skupne teže 5.556 kg. Tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila in ni zanikala dejstva, da je tožeča stranka opravila dogovorjene prevozne storitve, zato je sodišče prve stopnje to dejstvo skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP pravilno štelo za priznano, kar je tudi obrazložilo (8. in 9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Ni torej utemeljen niti pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba ni obrazložena, zato tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. V zvezi s pritožbeno navedbo, da zgolj izstavljena faktura in izpis odprtih postavk ne daje ustrezne materialne podlage za nastanek obveznosti za nekaj, kar ni bilo opravljeno, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da navedba, da storitve niso bile opravljene, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.

9. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so pritožbeni očitki tožene stranke neutemeljeni. Kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo, zato je skladno s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 150,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 3 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Te stroške mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v osmih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.