Jedro

Če delodajalec stranka zmanjša število izvajalcev na posameznih delovnih mestih ali posamezna delovne mesta ukine, je podan resen in utemeljen razlog za odpoved PZ iz poslovnega razloga, čeprav posamezna dela in naloge delovnega mesta obstajajo še naprej in se izvajajo prek zunanjih sodelavcev.

Če delodajalec posamezna opravila prenese na zunanjega izvajalca, organiziranega kot s.p., ne gre za kršitev prepovedi iz 2. odstavka 11. člena ZDR (prepoved opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elemeniti delovnega razmerja). Ta prepoved se nanaša le na primere, ko ima delodajalec z delavcem - fizično osebo - sklenjeno pogodbo civilnega prava (npr.: delovršno pogodbo), pa obstajajo elementi delovnega razmerja, ne pa v primeru, ko delodajalec zaradi zmanjšanja stroškov sklene pogodbo civilnega prava z gospodarskim subjektom.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se spremenjena glasi: "Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici z dne

22.9.2003 je nezakonita in se razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 14.11.2003 dalje, vključno z neto plačo od katere je dolžna odvesti davke in prispevke pristojnim institucijam, v 8 dneh pod izvršbo." Tožnica krije sama svoje stroške postopka." Pritožba tožeče stranke se zavrže. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22.9.2003 (pravilno: ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo in ji prizna vse pravice iz delovnega razmerja od 16.11.2003 dalje, vključno z neto plačo in prispevki za socialno varnost ter ji povrne stroške postopka v znesku 276.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.4.2004 do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker v njej ni navedeno, s katerimi predpisi je v nasprotju izvedena reorganizacija. Nadalje je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da tožena stranka ne sme sklepati pogodb civilnega prava zaradi zmanjšanja poslovnih stroškov. Sklicevalo se je na 2. odstavek

11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002), ki govori o tem, da se delo, ki ima vse elemente delovnega razmerja, ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Pri tem je spregledalo, da ti elementi niso podani, saj gre za pogodbo z gospodarskim subjektom (s.p.) in ne fizično osebo; v gospodarskem subjektu to delo lahko opravlja več oseb, ne nujno le za toženo stranko in ne nepretrgano. Tožena stranka je imela pravico delo organizirati po svoje in svojim potrebam prilagajati sistemizacijo. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica delo pospeševalca prodaje lahko opravljala v delovnem razmerju; tega delovnega mesta pri toženi stranki namreč ni bilo. Zaradi zmanjšanja stroškov se je odločila ukiniti delo trgovskih potnikov in naloge, ki so jih ti opravljali, zaupati pogodbenim partnerjem. To je njena poslovna odločitev, katere smotrnosti sodišče ni pristojno presojati. Ne glede na to pa je iz izvedenih dokazov moč zaključiti, da pospeševalci prodaje pogodbeno opravijo več dela, kot ga je prej opravila tožnica kot trgovski potnik. Pritožba predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka oz. razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica v odgovoru na pritožbo, ki pa je v bistvu prepozna pritožba zoper sklep o stroških postopka, navaja, da se zoper sodbo ni nameravala pritožiti, da pa je napačna odločitev o stroških postopka, ki so tožnici priznani v prenizkem znesku.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne, izrek o stroških pa zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava spremeni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke pa prepozna.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ugotovilo je, da je tožena stranka delovno mesto trgovskega potnika v sektorju živila, na katerem je delala tožnica, ukinila. Kot logično je sprejelo njeno odločitev o racionalizaciji in organizacijskih spremembah. Posledica tega je bila sprememba načina prodaje z ukinitvijo klasičnih nalog trgovskega potnika (zbiranje naročil pri kupcih) in z vključitvijo tega dela v delo pospeševalca prodaje. Za to delo je sklenila pogodbe o trgovskem zastopanju s podjetniki, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da za spremembo načina opravljanja dela ni bilo zakonitega razloga, pri čemer se je oprlo na 2. odstavek 11. člena ZDR, po katerem se delo ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. S tem zaključkom pritožbeno sodišče ne soglaša. Pritožba ima prav, da je bila odločitev tožene stranke poslovna odločitev, v katero sodišče ne more in ne sme posegati. Delodajalec lahko del opravil, ki jih sicer opravljajo njegovi delavci, prenese na druge izvajalce. V praksi so znani številni taki primeri (npr. ukinitev dela čistilk, vratarjev, peric v bolnicah ipd.). Razlogovanje sodišča prve stopnje, da za tak poslovni korak ni bilo zakonite podlage, je zato napačno.

Napačno je tudi tolmačenje 2. odstavka 11. člena ZDR, ki se nanaša le na primere, ko ima delodajalec z delavcem (fizično osebo) sklenjeno pogodbo civilnega prava (npr. delovršno pogodbo), pa obstajajo elementi delovnega razmerja. V spornem primeru o taki situaciji ne moremo govoriti. Tožena stranka je pogodbo civilnega prava sklenila z gospodarskim subjektom, ta pa pri drugem gospodarskem subjektu ne more biti v delovnem razmerju.

Zmanjšanje izvajalcev posameznih del ali ukinitev delovnih mest je resen poslovni razlog, zaradi katerega delodajalec delavcem, ki opravljajo taka dela ali naloge ukinjenega delovnega mesta, lahko zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav posamezna dela in naloge delovnega mesta obstajajo še naprej in se za njihovo izvajanje sklenejo pogodbe z zunanjimi izvajalci. Tak razlog je pri toženi stranki obstajal in sodišče prve stopnje ga je tudi samo ugotovilo. Tožena stranka je tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče zmotno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje saniralo z uporabo 4. točke 358. člena ZPP tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter zahtevek tožnice stroškovno zavrnilo.

Tožnica je podala odgovor na pritožbo, ki pa je po vsebini pritožba. Pritožbeno sodišče jo je zavrglo, ker je bila vložena po izteku 8-dnevnega pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče namreč po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP le v primeru pravočasno vložene pritožbe in le v korist tiste stranke, ki se je pravočasno pritožila.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka, ki pa jih, kljub temu, da je s pritožbo uspela, krije sama na podlagi

2. odstavka 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94). Tožnica je priglasila stroške pritožbenega postopka, ki pa jih krije sama, ker s pritožbo ni uspela, odgovora na pritožbo (kot je naslovila svojo vlogo) pa v bistvu sploh ni podala.