Jedro

Kot izhaja iz določb ZUP, mora oseba možnost posega v svoj pravni interes izkazati, torej utemeljiti s stopnjo verjetnosti.

Ob povedanem so po presoji sodišča tožniki s stopnjo verjetnosti izkazali, da bi z nameravano gradnjo lahko prišlo do posega v njihove pravice oziroma pravno varovane koristi (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ v zvezi s 43. členom ZUP), vezane na že uveden in še ne končan postopek določitve pripadajočega zemljišča k stanovanjskim stavbam III N 654/2018 in bi zato morali biti udeleženi v postopku kot stranski udeleženci. Predmet tega postopka je namreč ravno obseg tega zemljišča, ki je (tudi vsaj delno) predmet nameravane gradnje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Ljubljana, št. 351-1770/2020-16 z dne 19. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečim strankam povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske soseske s štirimi vila bloki, na zemljišču s parc. št. 384/251, 384/74, 384/22, 384/8, 384/236, 384/249, 384/5 in 384/227, vse k.o. ..., s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo investitorja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (v tem upravnem sporu stranke z interesom) in še odločil, da stroškov postopka ni bilo.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ prejel zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. Tožniki so svojo zahtevo utemeljevali s potekom nepravdnega postopka III N 654/2018 po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1) zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbam, katerih solastniki so tožniki, med katerimi so tudi zemljišča, na katerih je predvidena gradnja. Organ je uvodoma pojasnil, da je po predloženi projektni dokumentaciji predvidena gradnja štirih vila blokov na zemljiščih s parc. št. 384/251, 384/74, 384/22, 384/8, 384/236, 384/249, 384/5, 384/227, k.o. ... Na zemljiščih s parc. št. 384/248, 384/30 in 384/6, k.o. ..., so predvideni dostopi in zelene površine. Na teh zemljiščih ima stranka z interesom v zemljiški knjigi vknjiženo lastninsko pravico do celote. Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo so po projektu predvideni po zemljiščih s parc. št. 384/223, 384/233, 384/234, 384/12, 384/220, 384/235, 384/257, 384/228, 384/73, 626/1, k.o. ..., za katere je stranka z interesom izkazal pravico graditi z notarsko overjenimi pogodbami o ustanovitvi stvarnih služnosti, ki so predlagane za vpis v zemljiško knjigo. Po vpogledu v zemljiško knjigo je organ ugotovil, da je na zemljiščih s parc. št. 384/5, 384/223, 384/248, 384/228, 384/227, 384/220, 384/249, 384/251, 384/74, 384/233, 384/234, 384/12, 384/30, 384/73, 384/235, 384/6, 384/257, k.o. ..., vpisana zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k objektom ... pod III N 654/2018 z datumom učinkovanja 15. 11. 2018. Glede na 3. točko 35. člena Gradbenega zakona (GZ) zgolj okoliščina, da je v zemljiški knjigi zaznamovan postopek pripadajočega zemljišča k stavbam, ne more izkazati, da investitor nima pravice graditi. Zemljiškoknjižne plombe tudi še ne izkazujejo zatrjevane solastninske pravice oziroma trditve, da bi moral investitor pridobiti za posege na teh zemljiščih soglasje tožnikov kot solastnikov. Zaznamba spora na ugotovitev pravice graditi ne vpliva, le sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predzaznamovana. Oprl se je še na sodbo, II U 105/2017. Zaključil je, da tako tožniki pogojev za vstop v postopku po 43. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot tudi po 36. členu GZ ne izpolnjujejo.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov (1. točka izreka) in njihovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). Pred izdajo odločbe je odpravil ugotovljeno kršitev pravil postopka prvostopenjskega organa in pritožbo tožnikov posredoval stranki z interesom, ki je nanjo odgovoril. Skliceval se je še na Zakon o zemljiški knjigi, zlasti določbe o zaznambi spora (22., 79. člen in nadaljnji), ter sodbo naslovnega sodišča, II U 320/2009. 4. Tožniki so vložili tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter predlagali, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep in 2. točko drugostopenjske odločbe ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži v plačilo njihove stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo. Stališče organov je napačno. Tožniki so lastniki zemljišča, ki je predmet projekta (drugi odstavek 36. člena GZ), saj gre za pripadajoče zemljišče, ki je potrebno za redno rabo njihovih stavb, zgrajenih pred letom 2003. Lastninska pravica je nastala z izgradnjo same stavbe, po zakonu. Postopek v teku bo le ugotovil obseg že nastale pravice. Zato ne gre za dejansko korist, temveč za z ustavo zajamčeno lastninsko pravico. Zemljiškoknjižni učinki zaznambe spora so zato nepomembni. Očitno je spor, kdo je lastnik zemljišča. Gre za pravno vprašanje, zaradi česar bi moral organ postopek prekiniti do rešitve tega vprašanja ali pa ga sam rešiti (147. člen ZUP). Investitor bo na zemljišču v lasti tožnikov zgradil stanovanjsko naselje, tožniki se bodo po ZVEtL-1 vpisali kot lastniki in bodo nato s civilnopravnimi tožbami zahtevali vrnitev zemljišča v prvotno stanje in vlagali odškodninske tožbe zoper lastnike stanovanj in investitorja. Vse to bi lahko organ preprečil z razrešitvijo vprašanja lastništva. Izvedenka urbanistične stroke, postavljena v postopku po ZVEtL-1, je že podala mnenje, ki gre v prid tožnikom. Konkretna situacija ni primerljiva s situacijo v II U 320/2009. Če pa že, potem je stališče napačno. Ključno vprašanje je, ali se v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj ne priznava zunajknjižne lastninske pravice. Sicer pa investitor izkazuje služnost s plombo Dn. št. 152863/2020, o kateri sploh še ni odločeno, torej je njegova služnost pogojna. Povsem neobrazloženi sta tudi odločbi glede očitka tožnikov, da so tožniki glede na tretji odstavek 36. člena GZ pridobili status stranskih udeležencev že s potekom roka 15 dni od prejete zahteve. Izostala je tudi obrazložitev glede plomb. Kršena jim je bila tudi pravica do izjave, saj jim niso bili vročeni odgovori investitorja na njihovo vlogo za priznanje udeležbe v postopku.

5. Toženka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

6. Stranka z interesom JSS MOL je v odgovoru na tožbo prerekal navedbe tožnikov. Pri zemljiščih, na katerih je predvidena gradnja štirih vila blokov (parc. št. 384/251, 384/74, 384/22, 384/8, 384/236, 384/249, 384/5, 384/227, 384/30, 384/6 in 384/248) je vpisana lastninska pravica v korist MOL, ni pa vpisane plombe v zvezi s potekom nepravdnega postopka. Tožniki zato nimajo podlage za zatrjevanje, da imajo na zemljiščih lastninsko pravico. Tudi izvedensko mnenje teh navedb ne potrjuje, saj nobeno od zemljišč, ki je predvideno za gradnjo, ni k stavbam pripadajoče zemljišče. Enako velja tudi glede zemljišč, na katerih so v korist JSS MOL vknjižene služnosti za potrebe konkretne rabe. Učinek vpisa zaznambe spora pa v nobenem primeru še ne pomeni, da so tožniki, ki niso zemljiškoknjižni lastniki, lastniki nepremičnin, kar naj bi opravičevalo njihovo udeležbo v postopku. Tako tudi sodišče v II U 105/2017. Pravica graditi je izkazana, zato ni potrebe po odločitvi organa o vprašanju lastništva. Po sodni praksi vprašanje lastninske pravice na zemljiščih, na katerih je predvidena gradnja, ne more biti predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Sklep o vpisu služnosti (Dn. št. 152863/2020) pa je bil že izdan. Status stranskega udeleženca pa pridobijo le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje. Predlagal je zavrnitev tožbe.

7. Stranka z interesom je sodišču posredoval še predlog za prednostno obravnavo zadeve. Pri tem se je skliceval na Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, 8., 10. člen). Izgradnja ... je prepoznana kot pomembna investicija. Glede na 224. člen ZUP bi prvostopenjski organ lahko nadaljeval s postopkom, vendar stranka z interesom meni, da je odločitev sodišča v tej zadevi pomembna. Prijavo udeležbe v postopku je prijavilo večje število oseb na isti pravni in dejanski podlagi. Drugostopenjski organ je pritožbe zoper zavrnitve udeležbe s sklepom prvostopenjskega organa zavrnil. Zaradi nadaljevanja postopka bi bila izdaja sodne odločbe zelo pomembna za prihodnja ravnanja strank in drugih oseb, ki se postopka udeležujejo.

8. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 809/2021 z dne 14. 12. 2021, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Gre za vprašanje priznanja statusa stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, o čemer obstaja že obsežna sodna praksa, zaradi česar je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

9. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 11. 12. 2021, na katero sta pristopila pooblaščenka tožnikov in pooblaščenec stranke z interesom, toženka ni pristopila. Tožniki so vztrajali pri svoji tožbi, stranka z interesom pri svojem odgovoru na tožbo. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in pregledalo vso listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnem in sodnem spisu.

**K I. točki izreka:**

10. Tožba je utemeljena.

11. V zadevi je odprto vprašanje pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve tožnikov za priznanje statusa stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Organ je svojo odločitev oprl na 142. in 43. člen ZUP ter 36. člen GZ, za katerega tožniki menijo, da so bili uporabljeni napačno.

12. Po 43. členu ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek); pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek); oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (četrti odstavek). Iz povedanega tudi sledi, da mora med stranskim udeležencem in upravno stvarjo, ki je predmet upravnega postopka, obstajati določeno razmerje. Materialni predpis je tisti, ki ureja to povezanost s tem, ko določa, kdo ima pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi (29. točka odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-165/09).

13. 142. člen ZUP določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom (drugi odstavek). Določbe tega člena veljajo tudi za stranske udeležence (peti odstavek).

14. Predmet obravnavane upravne zadeve je novogradnja stanovanjske soseske s štirimi vila bloki. Tovrstno gradnjo ureja II. poglavje GZ (od 35. člena dalje). V 36. členu GZ so določene stranke postopka, med drugim stranski udeleženci (drugi odstavek). Stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja so lahko: - lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja; - lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva; - _druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino_, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca, in - druge osebe, če tako določa zakon.

15. Tožniki so vstop v postopek utemeljevali s potekom nepravdnega postopka, III N 654/2018, zaradi določitve pripadajočega zemljišča (med katerimi so tudi zemljišča, namenjena za gradnjo v tem postopku) k stanovanjskim stavbam (v katerih so etažni lastniki) po ZVEtL-1, ki je zaznamovan tudi v zemljiški knjigi pod Dn.št. 218744/2018 z dne 27. 11. 2018. 16. Kot izrecno izhaja iz izpodbijanega sklepa (stališče prvostopenjskega organa pa je potrdil tudi drugostopenjski organ, ko je obravnaval pritožbo tožnikov), je prvostopenjski organ zahtevo tožnikov zavrnil, ker je investitor - stranka z interesom pravico graditi izkazal (z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi oziroma notarsko overjeno pogodbo o ustanovitvi služnosti, kar zadosti 3. točki 35. člena GZ), česar zaznamba postopka po ZVEtL-1 v zemljiški knjigi ne more ovreči, to pa tudi ni ovira za nadaljnje vpise in rabo nepremičnine, kot tudi ne za izdajo gradbenega dovoljenja.

17. Sodišče sodi, da je organ s tem, ko je sprejel tako stališče, presegel okvir odločanja glede na predmet postopka, ki jo za presojo o taki zahtevi, tj. o zahtevi za vstop v postopek kot stranski udeleženec, predpisuje zakon. V tem postopku gre namreč za vprašanje, _ali tožniki izpolnjujejo pogoje za vstop v postopek_, torej, ali so tožniki izkazali, da bi z izdajo gradbenega dovoljenja lahko prišlo do posega v njihove pravno varovane koristi oziroma pravice, ne pa, ali investitor - stranka z interesom (sploh) izkazuje pravico graditi (glede na v postopku s strani tožnikov uveljavljano pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stanovanjskim stavbam po samem zakonu). Kot izhaja iz zgoraj citiranih določb ZUP, _mora oseba možnost posega v svoj pravni interes izkazati, torej utemeljiti s stopnjo verjetnosti_, kar potrjuje tudi ustaljena upravna in upravnosodna praksa (tako tudi A. Kmecl v Komentarju ZUP, Ljubljana 2020, Uradni list RS, PF Univerze v Ljubljani, k 43. členu ZUP).

18. Po podatkih iz obrazložitve sklepa se bo nameravana gradnja izvedla na zemljiščih s parc. št. 384/251, 384/74, 384/22, 384/8, 384/236, 384/249, 384/5, 384/227, k.o. ..., dostopi in zelene površine so predvidene na na zemljiščih s parc. št. 384/248, 384/30 in 384/6, k.o. ... Na teh zemljiščih je vpisana lastninska pravica stranke z interesom do celote. Hkrati pa je (kot izhaja iz izpiska iz zemljiške knjige in kar ugotavlja tudi organ) na zemljiščih s parc. št. 384/5, 384/223, 384/248, 384/228, 384/227, 384/220, 384/249, 384/251, 384/74, 384/233, 384/234, 384/12, 384/30, 384/73, 384/235, 384/6, 384/257, k.o. ..., vpisana zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k objektom ... pod III N 654/2018 z datumom učinkovanja 15. 11. 2018, s čimer tožniki uveljavljajo svoj pravni interes za vstop v postopek. Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo sicer navedel, da na zemljiščih, kjer je predvidena gradnja štirih vila blokov na parc. št. 384/251, 384/74, 384/22, 384/8, 384/236, 384/249, 384/5, 384/227, 384/30, 384/6 in 384/248, k. o. ..., ni vpisane plombe v zvezi s potekom nepravdnega postopka, kar pa ne drži, vsaj ne popolnoma. Na zemljiščih s parc. št. 384/251, 384/74, 384/249, 384/5, 384/227, 384/30, 384/6, vse k.o. ..., je namreč nepravdni postopek s plombo zaznamovan. Na zemljiščih s parc. št. 384/223, 384/233, 384/234, 384/12, 384/220, 384/235, 384/257, 384/228, 384/73, 626/1, k.o. ..., za katere je stranka z interesom predložil notarsko pogodbo o ustanovitvi služnosti, na katerih so predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, pa so tudi tudi zemljišča, ki so predmet zaznambe spora zaradi poteka nepravdnega postopka: parc. št. 384/223, 834/233, 384/234, 384/12, 384/220, 384/235, 384/257 in 384/73, k.o. ...

19. Ob povedanem so po presoji sodišča tožniki s stopnjo verjetnosti izkazali, da bi z nameravano gradnjo lahko prišlo do posega v njihove pravice oziroma pravno varovane koristi (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ v zvezi s 43. členom ZUP), vezane na že uveden in še ne končan postopek določitve pripadajočega zemljišča k stanovanjskim stavbam III N 654/2018 in bi zato morali biti udeleženi v postopku kot stranski udeleženci. Predmet tega postopka je namreč ravno obseg tega zemljišča, ki je (tudi vsaj delno) predmet nameravane gradnje. Pri tem zato (še) ni pravno relevantno, da, kot to opozarja stranka z interesom, iz izvedenskega mnenja, izdelanega v nepravdnem postopku, izhaja, da zemljišča, ki so predmet nameravane gradnje, ne sodijo v obseg pripadajočega zemljišča k stavbam, saj nepravdni postopek še ni končan, torej je zahtevek tožnikov (v obsegu, kot je bil postavljen, v tem obsegu pa je vpisana tudi zaznamba spora v zemljiški knjigi) še odprt. 20. Sklicevanje organa na sodbo tega sodišča, II U 105/2017, je zato v tej fazi postopka preuranjeno, saj je v tej sodbi šlo za vprašanje pravice graditi, ne pa za vprašanje, ali so osebe z zadostno stopnjo verjetnosti izkazale, da bi morale biti v postopku udeležene zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Enako oziroma podobno velja tudi za sklicevanje drugostopenjskega organa na sodbo, II U 320/2009, pri kateri se je sodišče opredelilo glede zaznambe spora in njenih učinkov na potek postopka izdaje gradbenega dovoljenja, pri tem pa povedalo, poleg tega, da zaznamba spora res ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1), s čimer se sodišče strinja, da vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora (tretji odstavek 80. člena ZZK-1). S vknjižbo lastninske pravice, ki učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba spora, torej nastopi stanje, kot da bi bila lastninska pravica vknjižena že na dan, ko je začela učinkovati zaznamba spora.

21. V zvezi z ugovorom tožnikov, da bi moral upravni organ (ob povzeti trditveni podlagi tožnikov) prekiniti upravni postopek do razrešitve predhodnega vprašanja, tj. do razrešitve vprašanja obstoja pravice graditi po 147. členu ZUP, pa sodišče odgovarja naslednje: Dokazila pravice graditi so v GZ (3. točka drugega odstavka 35. člena) opredeljena določno in izčrpno. To po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. Drugačna interpretacija opisane zakonske ureditve ni mogoča, saj bi lahko pripeljala do nedopustnega širjenja dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pravnih posledic tega dovoljenja na področje stvarnopravnih razmerij. Taka razlaga je v sodni praksi ustaljena (prim. npr. sodbi tega sodišča, I U 980/2010 z dne 25. 11. 2010, in, I U 1312/2016 z dne 14. 12. 2017, ter sklep Vrhovnega sodišča RS, X Ips 310/2013 z dne 13. 2. 2014). Sodišče pri tem še dodaja, da se o utemeljenosti morebitnih ugovorov stranskega udeleženca ne presoja v postopku odločanja o položaju stranke (za kar gre v tem primeru), ampak v postopku meritornega odločanja o samem predmetu postopka (tj. ob izdaji gradbenega dovoljenja).

22. Sodišče v zvezi z ugovorom tožnikov o izostanku obrazložitve v delu glede pridobitve statusa stranskih udeležencev tožnikov že s potekom roka 15 dni od prejete zahteve, najprej ugotavlja, da gre za ugovor, ki so ga tožniki podali v pritožbi, torej bi ga moral obravnavati drugostopenjski organ.

23. Sodišče tožnikom pojasnjuje, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (v nadaljnjem besedilu: tožnik). O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena). V tem primeru je to prvostopenjski sklep (z 2. točko izreka drugostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o stroških pritožbenega postopka). Sodišče zato tega ugovora tožnikov, ki se nanaša po vsebini na drugostopenjsko odločbo, ne presoja.

24. Ne glede na povedano pa še dodaja, da stališče tožnikov o pridobitvi statusa stranskega udeleženca po 36. členu GZ zgolj s potekom roka za odločitev ne vzdrži. Kot je pravilno prerekal že stranka z interesom, status stranskega udeleženca pridobi oseba, ki pogoje za pridobitev takega statusa izpolnjuje. Za pospešitev odločanja o sami zahtevi pa so tožniki imeli na voljo pravna sredstva po ZUP (molk organa).

25. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnikov ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ tožnikom vročiti odgovor stranke z interesom na njihove vloge v postopku (tožniki namreč ugovarjajo, da teh vlog niso prejeli), da se lahko o tem izjavijo, nato pa, sledeč stališču sodišča, ki se tiče postopka, in pravnemu mnenju, o zahtevi tožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ponovno odločiti.

26. Tožniki so predlagali, da sodišče odpravi tudi 2. točko izreka drugostopenjske odločbe, s katero je bila zavrnjena njihova zahteva za povrnitev stroškov postopka, vendar ker je sodišče odpravilo prvostopenjski sklep, je s tem po samem zakonu prenehala veljati tudi drugostopenjska odločba, torej tudi 2. točka izreka drugostopenjske odločbe in je sodišče ni posebej odpravilo.

27. Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

28. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnikov temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (četrti odstavek 3. člena).