Jedro

Akti, s katerimi se v občini ureja režim uporabe javnih cest oziroma poti, so splošni akti, saj se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest. Sklep župana o realizaciji predloga prometne ureditve ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike ob poti obremenjuje tako določena prometna ureditev. Zato sodno varstvo zoper tak akt v upravnem sporu ni zagotovljeno po 4. členu ZUS-1, in je treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep Župana Občine Piran, št. 371-4/2013-1 z dne 15. 3. 2013, s katerim je ta v I. točki sklepa sklenil, da se realizira predlog prometne ureditve, št. 371-4/2013-1, z odstranitvijo prometne signalizacije, in sicer prometnega znaka „prepovedano parkiranje“ (II-35) in prometnega znaka „omejitev hitrosti“ (II-30), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem vozila ne smejo voziti z večjo hitrostjo od hitrosti, ki je označena na znaku (5 km/h). V II., III. in IV. točki izpodbijanega sklepa je bilo odločeno, da se prometna ureditev postavi v skladu s predlogom prometne ureditve, št. 371-4/2013-1, da je za izvedbo zadolžen Urad za gospodarstvo in turizem ter da izpodbijani sklep začne veljati takoj.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bil izpodbijani sklep župana sprejet 15. 3. 2013. Ni sicer možno ugotoviti, kdaj in na kakšen način je bil objavljen, vendar pa iz tožbe nesporno izhaja, da je tožeča stranka za sklep izvedela najkasneje 2. 4. 2013, ko je reagirala na odstranjena prometna znaka. Ker tožeča stranka tožbe ni vložila v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, temveč šele 8. 5. 2013, je njena tožba prepozna.

3. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča vlaga tožeča stranka pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev ter povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je dne 2. 4. 2013, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče, sicer res zaznala odstranitev prometnih znakov in odstranitev tudi prijavila, vendar pa z gotovostjo ni vedela za izdajo sklepa in za njegovo vsebino, vse dokler ji izdaje sklepa dne 8. 4. 2013 ni potrdila pooblaščena oseba tožene stranke in ji posredovala kopijo sklepa, saj sklep ni bil javno objavljen. Za začetek teka roka za vložitev tožbe je bistvena dejanska seznanitev z vsebino akta, kar je bilo tožeči stranki omogočeno šele 8. 4. 2013. Ker je tožbo v upravnem sporu vložila dne 8. 5. 2013, to je pred potekom 30-dnevnega zakonskega roka za vložitev tožbe, je njena tožba pravočasna.

K

I. točki izreka:

4.

Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo na odpravo sklepa Župana Občine Piran, s katerim je bilo odločeno, da se realizira predlog ureditve prometne signalizacije v ulici V. v bližini hotela M., ki ga je pripravila Komisija za tehnično urejanje prostora, in sicer tako, da se odstranita prometna znaka „prepovedano parkiranje“ in „omejitev hitrosti - 5 km/h“. Kot navaja tožeča stranka, je javna pot V. 2,5 m široka slepa ulica, ki vodi do treh stanovanjskih hiš. Hiša tožeče stranke, v kateri oddaja apartmaje, stoji ob tej poti in ima v dolžini 20 metrov tri dvoriščne oziroma stanovanjske vhode in parkirišče za avtomobile. Tožbo vlaga zoper navedeni sklep župana na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave RS, saj naj bi bilo s tem sklepom poseženo v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja, pravico do osebne lastnine, kršen pa naj bi bil tudi 2. člen Ustave RS.

6. Preden se presoja pravočasnost v tem upravnem sporu vložene tožbe, ki je v obravnavani zadevi še sporna, je treba ugotoviti, ali je upravni spor v taki zadevi sploh dopusten. Začetek teka zakonskega roka za vložitev tožbe je namreč odvisen od vrste oziroma narave akta, ki se izpodbija s tožbo. Če gre za posamičen upravni akt, se šteje rok od vročitve takega akta. Kadar se s tožbo v upravnem sporu izpodbija dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno oziroma ko je tožnik izvedel za dejanje, ki posega v njegove ustavne pravice (prim. sklep VS RS I Up 195/2007 z dne 14. 3. 2007). Če gre za akt, izdan v obliki predpisa, pa začne teči rok praviloma z objavo akta.

7. Tožeča stranka v tožbi navaja, da vlaga tožbo na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave RS, ki je povzet v določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, zaradi kršitve njenih ustavnih pravic. Zato je Vrhovno sodišče ocenilo, ali so izpolnjeni pogoji za upravni spor na podlagi navedenega člena ZUS-1. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 sodišče odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za tako imenovano subsidiarno sodno varstvo, pri katerem lahko stranke v upravnem sporu izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, oziroma uveljavljajo sodno varstvo, če je bil poseg v človekovo pravico storjen z dejanjem. Pri tem pa je pogoj, da je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v primeru, če stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Akt kot tudi dejanje organa morata biti uperjena zoper posameznika, ki je kot tak vsaj določljiv, če ni tudi poimensko določen.

8.

Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani sklep župana (s katerim je odločeno, da se realizira predlog prometne ureditve) ni posamičen akt oziroma dejanje, s katerim bi bilo lahko poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na konkreten položaj in na individualno določeno (ali vsaj določljivo) osebo.

Na podlagi prvega in drugega odstavka 100. člena Zakona o cestah so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine, ki na občinskih cestah določijo prometno ureditev.

Akti, s katerimi se v občini ureja režim uporabe javnih cest oziroma poti, so splošni akti, saj se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest.(1) Da gre v obravnavani zadevi za javno pot, ki je namenjena vnaprej nedoločenim uporabnikom, pa v postopku ni sporno.

9. Sklep župana o realizaciji predloga prometne ureditve ima splošen značaj ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike ob poti obremenjuje tako določena prometna ureditev.(2) Tudi če bi se splošni akt uprave (ki bi se sicer lahko nanašal na nedoločen krog oseb in nedoločeno število primerov) dejansko uporabil samo v enem primeru in za določeno osebo, takega akta ni mogoče opredeliti kot posamičnega upravnega akta. To je namreč dejansko vprašanje, ki je odvisno od vprašanja, kolikokrat se pojavi določen dejanski stan, ne pa od same narave predpisa.(3)

10. Glede na navedeno je treba tožbo zoper izpodbijani sklep župana zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj ta akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

11.

Ker je prvostopenjsko sodišče tožbo že zavrglo, čeprav iz drugega razloga, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

12.

Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. K II. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, pritožnica na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Kot predpis, ki neposredno učinkuje na ustavno varovano lastninsko pravico posameznika (33. člen Ustave), šteje Ustavno sodišče občinski odlok le v primeru, če je potek ceste s tem odlokom določen tako, da poteka po zemljišču, ki je v lasti posameznika (in ne v lasti občine).

Op. št. (2): Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zvezi s sklepom občinskega sveta o prometni ureditvi v zadevi I Up 1064/1999 z dne 10. 12. 1999. Op. št. (3): Prim. Kerševan, E. v: Sodno varstvo zoper splošne upravne akte, Podjetje in delo, GV Založba, d. o. o., Ljubljana, l. 2102, št. 7, str. 1020.