Jedro

ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, kot zatrjuje pritožba. Iz določbe 45. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register izhaja, da se predlogu za vpis pogodbenega izstopa družbenika na podlagi prvega odstavka 436. člena ZGD priloži ustrezna izjava o izstopu, dana v skladu z določbami družbene pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru prvega dolžnika F.M. in sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka, ki ga je izdalo pod opr. št. I 200/03 dne 11.7.2003 v delu, ki se nanaša na F.M., razveljavilo in predlog upnika zoper tega dolžnika zavrnilo. Upniku je naložilo, da je dolžan v 8-ih dneh povrniti prvemu dolžniku 28.746,00 SIT izvršilnih stroškov. Ugotovilo je, da obveznost gospodarske družbe, ki je prenehala na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij ni prešla na prvega dolžnika, ker je iz te družbe izstopil že v letu 1998, gospodarska družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 27.11.2002. Okoliščina, da izstop prvega družbenika iz družbe ni bil izveden v sodnem registru ni odločilna, ker ima vpis spremembe družbenika v sodnem registru samo deklarativni učinek. Sprememba družbenika kot je npr. izstop družbenika iz družbe pa učinkuje že z izjavo volje družbenika (436. člen ZGD) torej pred vpisom v sodni register in neodvisno od vpisa.

Upnik je proti odločbi vložil pritožbo. Opozarja, da je sodni register javna knjiga in za tretje, v konkretnem primeru za dolžnika v odnosu do upnika, so edini verodostojni podatki tisti, ki so vpisani v sodnem registru. Iz sodnega registra in iz objave v Uradnem listu je bilo razvidno, da so ob izbrisu družbe T. d.o.o. obstajali štirje družbeniki, med njimi tudi dolžnik F.M.. Res je dolžnik svojemu ugovoru priložil zapisnik skupščine T. d.o.o. D. z dne 13.6.1998, s katerim je dokazoval izstop iz družbe, vendar upnik v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem meni, da je takšen zapisnik glede na to, da je za izstop potreben notarski zapis premalo, da bi bil dolžnik prost vseh obveznosti v razmerju do tretjih. Upnik se lahko zanese samo na podatke, ki so mu dostopni, to je na podatke sodnega registra in na podatke, ki so bili ob izbrisu družbe objavljeni v Uradnem listu. Listina, na katero se sklicuje dolžnik, ni sestavljena v takšni obliki, da bi bila sposobna za vpis v sodnem registru. Zato posledic nepopolnega izstopa ne more nositi tretji. Zapisnik skupščine z dne 13.6.1998 bi bil lahko prirejen za potrebe tega in tovrstnih postopkov. Gre za notranji odnos med družbeniki, ki ne more učinkovati v razmerju do drugih. Če je dolžnik dejansko izstopi iz družbe, bi moral poskrbeti, da bi bil tudi formalno izbrisan iz sodnega registra, sicer mora nositi posledice svoje neaktivnosti. Nepravično bi bilo, da bi posledice nezakonitega ravnanja nosil nekdo tretji, ki ni mogel z ničemer vplivati na to stanje in ki se je zanesel na javne listine in uradne objave. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in uveljavlja stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da učinkuje izstop družbenika že s samo izjavo volje družbenika, kot določa 436. člen ZGD in ker v konkretni zadevi iz zapisnika skupščine T. d.o.o. D. z dne 13.6.1998, ki so jo podpisali vsi štirje družbeniki nedvoumno izhaja, da je družbenik M.F. o izstopu iz družbe skladno z 10. členom pogodbe o ustanovitvi družbe pisno obvestil družbo 12.5.1998, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da dolžnik M.F. ne odgovarja za obveznosti iz v letu 2002 sodnega registra izbrisane družbe. Vpis spremembe družbenika v sodni registru ima zgolj deklarativen učinek, izstop družbenika pa učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od vpisa. ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, kot zatrjuje pritožba. Po 2. odst. 450. člena ZGD mora potrditi notar samo sklep o spremembi družbene pogodbe. Sprememba družbenikov ne pomeni spremembe družbene pogodbe. Notarski zapis je v 416. členu ZGD predpisan tudi za odsvojitev poslovnega deleža. Vendar zaradi te obličnosti, ki je predpisana, ni mogoče sklepati, da je tudi za izstop iz družbe potreben notarski zapis (člen 67 ZOR oz. sedaj enako 51. člen OZ). Če ni prišlo do veljavne odsvojitve poslovnega deleža, zakon v 437. členu ZGD predpisuje domneve o prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa oz. izključitve. Sicer pa tudi iz določbe 45. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register izhaja, da se predlogu za vpis pogodbenega izstopa družbenika na podlagi prvega odstavka 436. člena ZGD priloži ustrezna izjava o izstopu, dana v skladu z določbami družbene pogodbe. Pritožbene navedbe, da je zapisnik skupščine, ki ga ni potrdil notar, lahko prirejen za ta postopek, pa so zgolj ugibanje brez dokazne podlage, saj niti nihče od ostalih treh družbenikov, ki so po izstopu prvega dolžnika iz družbe ostali v tej družbi do njenega izbrisa in so zato odgovorni za dolgove izbrisane družbe kaj takega ni zatrjeval. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).