Jedro

Če v meničnem sporu po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva dolžnika za plačilo tožniške varščine zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zahtevi dolžnika za plačilo tožniške varščine ugodilo in upniku naložilo v plačilo le-te v znesku 20.000,00 EUR v petnajstih dneh od prejema sklepa na račun sodišča, sicer bo sodišče štelo, da upnik umika predlog za zavarovanje s predhodno odredbo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo dolžnikove zahteve za položitev tožniške varščine, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je dolžnikovi zahtevi za položitev tožniške varščine ugodilo, ker je ugotovilo, da bi bila v državi upnika Kneževini Liechtenstein tudi družba s sedežem v Republiki Sloveniji dolžna dati varščino za pravdne stroške, ter da ni podan nobeden od primerov iz 2. do 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP.

6. Navedeno dejansko ugotovitev s pritožbo izpodbija upnik z navedbo, da je podana ovira za določitev tožniške varščine iz 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP, saj postopek zavarovanja temelji na sklepu o izvršbi na podlagi menice, zoper katerega je bil vložen ugovor in gre torej za menični spor.

7. Pritožbeno sodišče po vpogledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je upnik predlagal izdajo predhodne odredbe po 257. členu in 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, ker je bil izdan sklep o izvršbi VL 133248/2010 z dne 28.9.2010, na podlagi menice, proti navedenemu sklepu pa je bil vložen ugovor. Kot izhaja iz obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28.6.2011 (list. št. 37), je bil navedeni izvršilni sklep s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13.10.2010 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4234/2010 z dne 29.12.2010 pravnomočno razveljavljen v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in se zadeva vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III Pg 127/2011. Med pravdnima strankama tudi ni sporno, da je bil sklep o izvršbi, ki je bil podlaga izdani predhodni odredbi, izdan na podlagi menice.

8. Vse navedeno torej potrjuje pritožbeno trditev, da gre za menični spor po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi. In če v takem sporu po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji ovir za plačilo tožniške varščine zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

9. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo o predlogu za izdajo predhodne odredbe po ugovoru dolžnika zoper sklep o izdaji predhodne odredbe (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).