Jedro

Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katere spada tudi obnova postopka.

Stranka, ki sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti že pojmovno ne more popraviti naknadno in gre za procesno pomanjkljivost oziroma neodpravljivo napako, zaradi katere je treba pravno sredstvo zavreči, ne da bi se vloga vračala v popravek stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka v pravdni zadevi P 76/2009, ker je ugotovilo, da je prepozen.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Meni, da je tek subjektivnega roka odvisen od konkretnega dejanskega stanja. Toženec je 24. 6. 2014 podal zahtevo za razveljavitev sodbe, ki predstavlja laičen predlog za obnovo postopka. Sodišče bi ga zato moralo po prejemu te vloge pozvati, da se opredeli, ali gre za izredno pravno sredstvo. Odgovor sodišča na svojo vlogo je toženec prejel šele 24. 11. 2014, nato pa v roku 30 dni poiskal pravno pomoč in podal predlog za obnovo v pravilni obliki. Subjektivni rok toženca je bil zato varovan, saj bi pravilen predlog za obnovo postopka podal že v mesecu juniju, če bi takrat prejel odgovor sodišča. Treba je upoštevati, da gre za laično stranko. Pritožba se sklicuje na dve odločbi Ustavnega sodišča in odločbo Evropskega sodišča v zvezi z zastaranjem. Z razlago pravil o poteku subjektivnega roka je sodišče prve stopnje nesorazmerno otežilo oziroma preprečilo, da bi toženec učinkovito uveljavljal ustavno pravico do sodnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 3. točke prvega odstavka 396. člena ZPP je mogoče predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od dne, ko je stranka zvedela za razlog, da pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik. Pritožba ne graja dejanske ugotovitve sodišča, da je toženec že 18. 6. 2014 prejel odločbo Centra za socialno delo, iz katere izhaja, da je bil tožniku postavljen skrbnik za posebni primer za zastopanje v vseh denarnih zadevah. Toženec, ki je predlog za obnovo vložil 19. 12. 2014, je torej zamudil subjektivni rok za vložitev predlaganega izrednega pravnega sredstva, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zavrglo, pravilna (398. člen ZPP).

5. Toženec se neutemeljeno sklicuje na vlogo, ki jo je poslal sodišču 24. 6. 2014. Drži sicer, da vloga po vsebini ima elemente predloga za obnovo postopka, vendar pa jo je toženec vložil osebno in ne po pooblaščencu, pri čemer tudi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z obveznim pravnim zastopanjem, ki ga je uvedla določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, je stranki odvzeta sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko (postulacijska sposobnost), kar pomeni, da mora stranka nastopati po pooblaščencu, ki je odvetnik. Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katere spada tudi obnova postopka. Namen obveznega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je, da lahko stranki omogoči večjo učinkovitost pravnega sredstva in s tem učinkovito varstvo njenih pravic, hkrati pa je tudi v interesu celotnega pravnega reda, saj se z njim zagotavlja učinkovitost sodstva. Stranka, ki sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti že pojmovno ne more popraviti naknadno in gre za procesno pomanjkljivost oziroma neodpravljivo napako, zaradi katere je treba pravno sredstvo zavreči, ne da bi se vloga vračala v popravek stranki. Tudi če bi sodišče torej vlogo toženca z dne 24. 11. 2014 štelo kot predlog za obnovo postopka, bi jo moralo zavreči in omenjena vloga ne more podaljšati subjektivnega 30-dnevnega roka, na kar napeljuje pritožba. Odločbe, na katere se sklicuje pritožnik (Up 1177/12 in Up 89/14) pa ne obravnavajo primerljivega položaja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil toženec z obveznim zastopanjem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi seznanjen že s sklepom P 76/2009 z dne 6. 4. 2011, ko je sodišče zavrglo laično vloženo zahtevo za revizijo.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP.