Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in ne napaka sodišča, zaradi česar je lahko stališče o nepravilnosti pri vročanju le pritožbeni razlog.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po dne 20. 3. 2025 izdani zamudni sodbi zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je ta podala dne 23. 4. 2025, in za katerega je štelo, da je sicer pravočasen inpopoln, vendar očitno neutemeljen.

2.Tožena stranka (tudi toženec, pritožnik) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija navedeni sklep, v uvodu sklicujoč se na pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v celoti ugodi in se pravdni postopek vrne v fazo podaje odgovora na tožbo, podredno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev, vendar v spremenjeni sestavi.¹

2.Sklicuje se na v spisu že nahajajoči se, dne 4. 12. 2024 izdani zdravniški potrdili, na podlagi katerih je moč razbrati, da bo toženčevo zdravljenje posledic prestanega operativnega posega na hrbtenici dolgotrajno in povezano s številnimi neugodnostmi. Iz zdravniškega potrdila na predpisanem obrazcu za sodne postopke izhaja, da toženec v obdobju vsaj naslednjih treh (3) mesecev ni sposoben za udeležbo na narokih na sodišču, kar vključuje tudi neposredno izvajanje kakršnihkoli procesnih dejanj v okviru odprtih sodnih postopkov (tudi podaje potrebnega odgovora na tožbo na podlagi posredovanega poziva sodišča). Ob tem je sodišče pavšalno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo sodnega izvedenca, ki bi podal svojo oceno o tem, ali je bil toženec v obdobju od 20. 11 .2024 dalje, pa tudi v obdobju med 3. 1. 2025 in 3. 2. 2025, dejansko sploh sposoben izvesti potrebno procesno opravilo - podajo odgovora na tožbo. Vsakemu laiku oz. povprečno skrbnemu človeku je namreč jasno, da operativni poseg na oz. v neposredni bližini hrbtenice predstavlja tako drastičen in invaziven medicinski poseg v telo posameznika, da ima slednji lahko zelo resne posledice, v kolikor se ne drži zapovedanih navodil zdravnika, med slednje pa sodi tudi počitek in mirovanje, kar je bilo (glede na zdravniški potrdili) zapovedano tudi tožencu, ki se je teh navodil držal. Upoštevaje, da je bil toženec ravno v obdobju med 3. 1. 2025 in 3. 2. 2025 še na zdravljenju v zdravilišču v Strunjanu, kar je terjalo dodatne zdravstvene napore, se ni obremenjeval s tem, kaj bi ga lahko čakalo v domačem poštnem nabiralniku — gre za obnašanje, ki bi ga v istih okoliščinah pokazal vsak povprečno skrben posameznik.

2.Odločitev je neutemeljena tudi zato, ker je tožena stranka ravno s predlaganim dokaznim predlogom po angažiranju sodnega izvedenca medicinske stroke skušala še dodatno utrditi svoje navedbe o nesposobnosti vse od 20. 11. 2024 dalje, pa tudi v času med 3. 1. 2025 in 3. 2. 2025, da pravočasno poda odgovor na tožbo. Dokazni predlog je sodišče arbitrarno in pavšalno zavrnilo kot nepotrebnega, ker je "samo" presodilo, da ni utemeljen. Zaključek, da v konkretnem primeru ne gre za zbiranje trditvenega gradiva, temveč le preveritev podanih trditev o pravno pomembnih dejstvih, kaže, da je sodišče že vnaprej zavzelo svoje stališče, pri čemer se v preverjanje podanih navedb ni spuščalo kljub jasno podani ustrezni trditveni podlagi, ki jo je toženec s predlaganim sodnim izvedencem tudi hotel izkazati. Sodišče je, namesto da bi sledilo njegovemu dokaznemu predlogu, s katerim bi se ravno preverile ustrezne in odločilne navedbe glede pravno relevantnih dejstev — opravičljivosti razlogov, da ni mogel pravočasno podati odgovora na tožbo, brez strokovnega znanja podalo vsebinsko oceno, čeprav jo lahko poda izključno sodni izvedenec medicinske stroke. Odločitev je sprejeta ne samo na podlagi zmotno in celo nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, temveč tudi na podlagi hude bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče tožencu ni omogočilo dokazovanja trditev, da od 20. 11. 2024 dalje ni bil sposoben prevzeti sodne pošiljke (puščene v domačem nabiralniku toženca dne 6. 1. 2025) ter nanjo ustrezno odgovoriti. Vsebinsko zmoten in neprepričljiv je tudi zaključek, da toženec za ključno obdobje od 17. 1. 2025 do 3. 2. 2025 niti ni zatrjeval ničesar konkretnega, na podlagi česar bi utemeljeval odsotnost oz. nezmožnost prevzema sodne pošiljke in podaje odgovora na slednjo; v predlogu je namreč podal vso potrebno in ustrezno trditveno podlago, katero je med drugim izkazoval tudi s podanim dokaznim predlogom z angažiranjem sodnega izvedenca.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijani sklep temelji na zaključku, da toženec svoje odsotnosti z doma po 17. 1. 2025, ko je zaključil z zdravljenjem v Strunjanu, ni niti konkretno pojasnil in še manj izkazal, pri čemer je imel do 3. 2. 2025, ko je iztekel rok za odgovor na tožbo, na voljo še primernih 17 dni, ter nadaljnjem, da iz dne 4. 12. 2024 izdanega zdravniškega potrdila izhajajoča trimesečna nezmožnost sodelovanja na narokih za glavno obravnavo ne pomeni nezmožnosti pisno odgovoriti na sodnopisanje, ki ga čaka v nabiralniku, česar toženec v predlogu tudi ni kakorkoli utemeljeval.

5.ZPP v 116. členu določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Navedeno pravno podlago in na njo navezujočo se je v izpodbijanem sklepu ustrezno povzelo tudi sodišče prve stopnje.² Vrnitev v prejšnje stanje je torej institut procesnega prava, ki stranki omogoča, da se odpravijo posledice njene zamude, zaradi česar se pravda vrne v stanje pred zamudo. Sodišče prve stopnje je pritožniku že v izpodbijanem sklepu (glej točki 5 in 6 obrazložitve) pravilno pojasnilo, da je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in ne napaka sodišča, zaradi česar je lahko stališče o nepravilnosti pri vročanju le pritožbeni razlog. V pritožbi izpostavljena obširna graja o nepravilnosti pri vročanju³ zato ni pravno pomembna za presojo utemeljenosti te pritožbe in nanjo pritožbeno sodišče vsebinsko ne odgovarja.

6.Sodišče druge stopnje pravno relevantne pritožbene navedbe presoja ob upoštevanju podanih navedb in dokaznih predlogov v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnik tako z navedbo, ki jo prvič podaja šele v pritožbi, in sicer, da je iz obeh zdravniških potrdil z dne 4. 12. 2024 razbrati, da bo njegovo zdravljenje dolgotrajno in povezano s številnimi neugodnostmi, ne le nedopustno nadgrajuje vsebino obeh listin,⁴ temveč uveljavlja pritožbeno novoto, (prvi odstavek 337. člena ZPP), za katero ne obrazloži, zakaj navedbe ni mogel podati že v samem predlogu. Takšno nedopustno novoto, upoštevaje v predlogu nekonkretizirane navedbe o toženčevi nezmožnosti za opravljanje kakršnegakoli dela, predstavljajo tudi nadaljnje pritožbene navedbe. Najprej navedbe, da zapis na zdravniškem potrdilu z dne 4. 12. 2024 o toženčevi nesposobnosti za udeležbo na narokih na sodišču (vsaj, tako pritožba) v naslednjih treh mesecih, vključuje tudi neposredno izvajanje kakršnihkoli procesnih dejanj v okviru odprtih sodnih postopkov - konkretno tudi podajo potrebnega odgovora na tožbo na podlagi posredovanega poziva sodišča. Nadalje tudi navedbe o zdravnikovih zapovedih tožencu, da počiva in miruje, česar se je ta, tako pritožba, držal, kot tudi trditve o nahajanju na zdravljenju v zdravilišču v Strunjanu v obdobju 17. 1. 2025 do 3. 2. 2025⁵ . Navedbe pritožnik podaja prvikrat, prav tako brez navedbe razlogov za svoje zapoznele navedbe, s čimer vse neuspešno izpodbija dejanske zaključke.

7.Pritožba ne navede izrecno, katera procesna pravila je sodišče prve stopnje kršilo. V zvezi z vsebinsko uveljavljano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da le-ta ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi z zavrnitvijo predloga za določitev izvedenca medicinske stroke iz razloga, ker izvedba dokaza ne more nadomestiti trditvene podlage stranke, svojo odločitev⁶ vsebinsko obrazložilo na v sodni praksi že uveljavljeni način, ki omogoča pritožbeni preizkus. Pritožbena trditev o v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vsej podani trditveni podlagi in podanih ustreznih dokaznih predlogih predstavlja lastno in posplošeno izraženo pritožnikovo stališče. Pritožbeni očitek je zato neutemeljen.

8.Prav tako ni pritrditi pritožbeni graji o arbitrarni zavrnitvi dokaznega predloga po določitvi izvedenca medicinske stroke. Dokazni predlog je bil ponujen v zvezi z naravo in trajanjem zdravljenja, v zvezi s čimer pritožba glede na trditveno podlago v predlogu ne uspe ovreči zaključka o zgolj nekonkretiziranih trditvah o toženčevem nahajanju po 17. 1. 2025 in posledično pravilnosti zaključka, da dokaz ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.⁷ Ponujen je bil tudi glede toženčeve zmožnosti prevzema sodne pošiljke.⁸ Torej, upoštevaje povezanost trditvenega in dokaznega bremena, ni bil ponujen glede toženčeve sposobnosti za podajo odgovora na tožbo, kar je tisto pravno dejanje, ki ga je toženec zamudil; toženec namreč v predlogu ni zatrjeval, da odgovora na tožbo ne bi bil sposoben podati. Da tega opravila v obdobju od 3. 1. 2025 do 3. 2. 2025 dejansko ni bil sposoben izvesti, pritožnik kot nedopustno novoto prvikrat omeni v pritožbi, ponovno brez navedbe razlogov za zapoznelo navajanje. Ker prvostopno sodišče ni kršilo pravice do izvedbe dokaza, ki ga lahko zavrne, če za odločitev obstajajo ustavno dopustni razlogi, kar je tudi obrazložilo, po vsebini uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni podana, če pritožba meri nanjo.

9.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Predloga v ničemer ne obrazloži.

2V točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

3Katere bistvo je, da je ravno zaradi izkazanih zdravstvenih težav ter ker mu je sodišče sodno pisanje s tožbo in njeno naknadno pisno dopolnitev vročalo izključno na naslov njegovega stalnega prebivališča, kljub zelo jasnemu zavedanju samega sodišča (ne zgolj konkretnih sodnikov), da sodna pisanja prejema na drugem svojem naslovu (na katerem ima uradno prijavljen začasni naslov), prišlo do situacije, ko toženec s sodnim pisanjem ni bil ustrezno seznanjen, v povezavi s čemer je tudi zamudil s podajo odgovora na tožbo.

4Prilogi B2, B3.

5Glede na lastne navedbe v predlogu o nahajanju v zdravilišču Strunjan do vključno 17. 1. 2025.

6Glej točko 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7Člen 212 v zvezi s členom 7 ZPP.

8Glej stran 5 predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 117, 337

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.