Jedro

Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.

Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dolžničin ugovor zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi VL 78792/2023 z dne 19. 10. 2023 (I. točka izreka). Odločilo je, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se upnik pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izrecno ne navaja. V pritožbi nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor. Pri tem citira sodno prakso in uveljavlja, da je dolžnica v svojem ugovoru navajala le, da se je z upnikom 10. 8. 2023 dogovarjala o morebitnem pobotu ter da je na to kasneje pozabila. To pa niso pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi lahko bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dolžničin ugovor zavrne in ostane sklep o izvršbi v veljavi.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovorila dolžnica, ki pa pritožbenega odgovora ni podpisala, zaradi česar ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo in ga iz tega razloga ne povzema.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot pravilno izpostavlja upnik v pritožbi, je ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji 9. 12. 1999). Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.

6. Iz spisovnih podatkov oziroma dolžničinega ugovora z dne 13. 11. 2023, na katerega se sklicuje upnik, izhaja, da je dolžnica sicer nasprotovala sami izvršbi, vendar je pri tem navedla, da je imela pri upniku najet kredit, ki ga je plačevala mesečno. Ko ji je potekla pogodba, jo je upnik 9. 8. 2023 po e-pošti obvestil, da določen znesek poplača, ostalo pa naredijo pobot. Glede tega mu je 10. 8. 2023 odgovorila, da je pri starših in da sedaj tega ne more urediti in če lahko počaka, na kar je upnik odgovoril dogovorjeno. V nadaljevanju je opisovala svoje težko zdravstveno in ekonomsko stanje, nato pa navedla, da je glede na vse probleme na dogovor z upnikom pozabila, a da je tudi slednji ni več opomnil ali poklical. V dokaz svojih trditev je predložila e-poštna sporočila in posamezna sodna pisanja.

7. Na podlagi povzetih navedb je mogoče razbrati, da dolžnica izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka kot pravilno opozarja upnik, iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ, zaradi česar ni uporabilo petega odstavka 62. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep skladno s pojasnjenim ustrezno spremenilo tako, da se ugovor dolžnice zavrne. Sodišče druge stopnje na tem mestu še pojasnjuje, da izvršilno sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ v skladu z zgoraj obrazloženem.

8. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).