Jedro

Izključitev člana iz lovske družine

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep disciplinske komisije lovske družine V. z dne 19.2.2010 o izključitvi tožnika iz članstva pri njej in sklep občnega zbora tožene stranke z dne 10.4.2010 o zavrnitvi tožnikove pritožbe zoper sklep o izključitvi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku priznati status člana Lovske družine V. in vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred izdajo razveljavljenih sklepov, tako da bo tožnik lahko uveljavljal pravice in dolžnosti lovca – člana Lovske družine V. in mu povrniti 615,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da naj bi odločitev sodišča temeljila izključno na trditvah tožnika in na njegovi izpovedbi pri zaslišanju ter na izpovedbi njegovega prijatelja T.R., ki je po mnenju pritožnice v postopku krivo pričal. Meni, da je odločitev posledica užaljenosti sodnika zaradi nespoštovanja prejšnje sodbe kot tudi zato, ker je bila zanj 20.6.2010 predlagana izločitev, v zvezi s čimer pa tožena stranka ni prejela nobenega sklepa. Sodišču očita, da z njene strani predlaganim listinskim dokazom in pričam ni dalo nobene dokazne vrednosti, niti ni podalo v zvezi s temi dokazi nobene dokazne ocene. Opozarja, da je v ponovljenem disciplinskem postopku tožnik samoiniciativno priznal delno krivdo in predlagal zase milejšo sankcijo. V nadaljevanju pritožba izpodbija razloge prvostopenjske sodbe v zvezi s posameznimi kršitvami, ki so bile tožniku očitane v disciplinskem postopku in v zvezi s katerimi je sodišče ocenilo, da naj bi bili očitki neutemeljeni. Glede lovske izkaznice, ki si je tožnik ni priskrbel, pritožba navaja, da je tožena stranka sama organizacijsko storila prav vse, da je tožniku znova omogočila pridobitev lovske izkaznice, ki je v bistvu licenca za izvajanje lova. Iz listine z dne 30.9.2009, podpisane od B.V., jasno izhaja, da je bil tožniku izstavljen ustrezen formular ter da so mu bila dana navodila za pridobitev izkaznice. Tožena stranka ni bila dolžna glede na izrek prejšnje sodbe obveščati o sprejemu v članstvo lovsko zvezo, pa tudi sicer je storila prav vse, da bi znova pridobil izkaznico. Pravilnik o lovskih izkaznicah določa med drugim, da je veljavna izkaznica „licenca za lov“, članska izkaznica Lovske zveze Slovenija ali lovske družine, pa sama po sebi ne nosi s seboj tudi pravice do lovske izkaznice. Tožnik je lovil in uplenil divjad brez veljavne licence, kar je hud prekršek. Naloga tožnika je bila podpisati obrazec in ga poslati na zvezo lovskih družin, ki bi mu izstavila novo izkaznico. Glede uplenitve jelena pritožba navaja, da je zapis v obrazložitvi sodbe, da je gospodar lovske družine S.P. povedal, da zadošča, da uplenitelj obvesti zgolj preglednika, iztrgan iz konteksta, saj je priča jasno povedala, da je potrebno obvestiti gospodarja družine na ustreznem obrazcu, s tem da obrazec izpolni preglednik. Te svoje obveznosti tožnik ni izpolnil. Glede obstrelitve srnjaka pritožba trdi, da je bila kršitev v zvezi s tem tožniku v disciplinskem postopku dokazana, vendar je sodišče pri odločitvi sledilo zgolj izpovedbi T.R.. Lovski čuvaj B.K. je v dopisu jasno navedel, da je po njegovih informacijah tožnik dne 17.5.2009 streljal na srnjaka in ga zgrešil in da iz vpisa v dnevnik ni razvidno, ali je tožnik takrat storil vse potrebno za izsleditev morebitne ranjene divjadi. Pri zaslišanju je povedal, da je strelec dolžan v primeru zgrešenega strela o tem obvestiti družino in gospodarja družine, da se skupno odločijo, ali bodo izvedli iskanje s psom krvosledcem. Ker tožnik tako ni ravnal, je hudo kršil pravila tožene stranke. Glede fizičnega obračuna s solovcem V.V. pa pritožba prav tako očita sodišču nedosledno oceno izvedenih dokazov. Sodba naj bi temeljila le na izpovedbi priče – tožnikovega spremljevalca T.R., ni pa bila ocenjena izpoved priče V.V., ki sta jo potrdili tudi priči J.S. in M.Š.. Ta prekršek dobi še večjo težo, ker je po izjavah prič tožnik grozil celo z orožjem, kar dokazuje postopek na Upravni enoti. Tožena stranka je v zvezi z incidentom v lovišču sprožila ustrezni disciplinski postopek tako proti tožniku, kot proti V.V. in tudi slednjega spoznala za krivega kršitve ter mu izrekla disciplinski ukrep. Tudi 7. člen Pravil tožene stranke jasno določa, da oseba ne more biti član lovske družine, če mu je odvzeto orožje in če njegova dejanja kažejo na to, da bi lahko zlorabil lovsko orožje.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem odgovarja na posamezne tožnikove pritožbene trditve. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Podatki spisa ne potrjujejo pritožbene trditve, da naj bi tožena stranka dne 22.6.2010 predlagala izločitev razpravljajočega sodnika.

6. Glede ravnanja po uplenitvi divjadi je v Pravilniku o varstvu in gojitvi divjadi ter o izvajanju lova (v nadaljevanju Pravilnik, priloga A1 spisa) v 47. členu določeno, da mora uplenitelj uplenjeno divjad dostaviti pregledniku in da se mora z vsemi podatki izpolniti evidenčni list odstrela. V konkretnem primeru je bilo tožniku očitano, da je pravilnik kršil, ker ni o uplenitvi jelena v 24 urah obvestil gospodarja lovske družine. Dokazni postopek je pokazal, da je tožnik obvestil preglednika, tako kot pravila določajo, gospodar lovske družine S.P. pa je pri zaslišanju pojasnil, da je obrazec, ki ga navedeno določilo Pravilnika zahteva, dolžan izpolniti preglednik. Glede tega, ali mora zatem obrazec uplenitelj dostaviti gospodarju lovske družine, pa je najprej dejal, da ja, ko pa mu je bil predočen Pravilnik, ki tega ne določa, je pojasnil, da to niti ni nujno in da zadošča, če se ga obvesti po telefonu. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da Pravilnik ne nalaga uplenitelju, da mora o uplenitvi obvestiti gospodarja tožene stranke in da je bil zato v zvezi s tem očitek tožniku neutemeljen, je torej pravilen.

7. Tudi ravnanje uplenitelja potem, ko obstreli (zastreli) divjad, je predpisano v omenjenem Pravilniku. Tako 29. člen določa, da mora lovec, ki zastreli divjad, storiti vse potrebno, da se zastreljena žival najde. Lovcu je naloženo, da mora storiti vse, da se zastreljeno žival poišče, takrat ko gre za sumljivo vedenje divjadi in ko gre za dlake, drobce kosti, dele kože in kapljice krvi na nastrelu, saj to pomeni, da je žival ranjena. Da bi tožnik dejansko zastrelil srnjaka, kot se mu je v disciplinskem postopku očitalo, zatem pa opustil njegovo izsleditev, dokazni postopek ni potrdil. T.R. je zaslišan kot priča potrdil tožnikovo navedbo, da naj bi srnjaka zgrešil in zgrešeni strel vpisal v knjigo izhodov. Lovski čuvaj, priča B.K., pa je pri zaslišanju v celoti vztrajal pri vsebini svoje pisne izjave (priloga B9 spisa). V njej je navedel, da je tožnik v kontrolno knjigo vpisal, da je streljal 17.5.2009 na srnjaka in da ga je zgrešil in da iz opisa dogodka ni bilo razvidno, ali je storil vse potrebno za izsleditev morebitne ranjene divjadi (lovski pes krvosledec). Takemu zapisu prvostopenjsko sodišče pravilno ni dalo dokazne teže, za katero se zavzema pritožba. Če je tožnik trdil, da je srnjaka zgrešil, ni bilo razloga, da bi ga moral izslediti. Uporaba lovskega psa krvosledca je po 29. členu Pravil predvidena le v primeru zastreljene živali. Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer, pa tožena stranka ni dokazala, saj ni ponudila (niti v disciplinskem postopku izvedla) v tej smeri nobenega dokaza.

8. Sodba Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. P z dne 14.5.2008 (s katero sta bila razveljavljena prvi sklep disciplinskega razsodišča o tožnikovi izključitvi iz članstva Lovske družine V. ter odločba, s katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena), je toženi stranki nalagala, da je dolžna glede tožnikovega članstva v lovski družini vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred izdajo razveljavljenega sklepa o izključitvi in mu priznati vse pravice, ki izhajajo iz članstva. Res je B.V., tajnik lovske družine, v pisni izjavi z dne 30.9.2009 navedel, da je tožnika po ponovni vzpostavitvi članstva seznanil s tem, da mora ponovno zaprositi za izdajo nove lovske izkaznice in da mu je v ta namen natiskal obrazec vloge in mu jo poslal po pošti na domači naslov, skupaj z navedbo cene, ki jo je dolžan plačati prosilec za izkaznico, a je sodišče prve stopnje pravilno štelo tako ravnanje kot neprimerno za izpolnitev obveznosti, ki je bila toženi stranki naložena s sodbo. Tožena stranka je očitno breme pridobitve nove lovske izkaznice prevalila na tožnika kljub temu, da ji je bilo naloženo, da je dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo prej. Očitno je celo štela, da je tožnik kot (novi) prosilec dolžan plačati za novo izkaznico. Kot je povedal pri zaslišanju M.G., zakoniti zastopnik tožene stranke, tožena stranka sodbe ni poslala Lovski zvezi Slovenije z zahtevo za izdajo lovske izkaznice tožniku. Če je tožena stranka po sklepu disciplinskega razsodišča poskrbela za odvzem lovske izkaznice, bi morala, kot je to pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, poskrbeti za novo. Očitno je res tožnik lovil brez izkaznice, kar je kršitev pravil, vendar pa tožena stranka ne more sankcionirati tožnika zaradi stanja, ki bi ga morala sanirati prav ona, pa to še vedno kljub pravnomočni sodbi odklanja.

9. V zvezi s konfliktom med tožnikom in solovcem V.V. je sodišče podrobno zaslišalo tožnika in V.V. ter pričo T.R., ki je bil ob dogodku navzoč. Priči M.Š. in J.S. nista bila priči dogodka samega. M.Š. je naslednjega dne srečal V.V., ki mu je povedal svojo verzijo poteka konflikta, J.S. pa je za dogodek izvedel par dni kasneje na podlagi izjave priče T.R.. S soočenjem vseh treh prič sodišče poteka konflikta ni moglo zanesljivo ugotoviti, prepričljiv pa je dokazni zaključek, da sta h konfliktu prispevala oba. Drži, da je pri Upravni enoti v teku postopek za odvzem orožne listine tožniku, vendar je prekinjen zaradi reševanja predhodnega vprašanja pri Okrajnem sodišču v Sežani, ki proti tožniku vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Ta postopek, kot priznava tudi pritožba, še ni zaključen. Iz predloga Policijske uprave z dne 27.10.2009 izhaja, da je bil predlog za uvedbo postopka dan na podlagi kazenske ovadbe V.V.. Ker je sodišče ugotovilo še, da je bil tudi slednji z milejšo kaznijo kaznovan v disciplinskem postopku prav zaradi konflikta, v zvezi s katerim je bila disciplinska kršitev očitana tudi tožniku, je prepričljiv sklep sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela podlage, da bi lahko tožniku očitala tako hud disciplinski prekršek zaradi fizičnega obračuna s članom lovske družine V.V., ki bi jo opravičeval do izreka sankcije izključitve iz lovske družine. To pa še posebej glede na to, da so se ostali očitki izkazali kot neutemeljeni.

10. Sodba sodišča prve stopnje temelji na celoviti in analitični dokazni oceni, na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga pritožba ni uspela izpodbiti in na pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pritožba tožene stranke se je torej izkazala za neutemeljeno. Ker pritožbeno sodišče kakšnih kršitev postopka, na katere mora po drugem odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).