Jedro

Jamčevanje na podlagi garancije lahko uveljavlja kupec stvari le napram prodajalcu; proti popravljalcu pa le v primeru, če je od njega stvar tudi kupil.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. Ig 97/00475 z dne 24.9.1997, in toženo stranko obsodilo na povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 17.313,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje.

Zoper tako sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da "zadevo še enkrat temeljito preuči". Pritožnica navaja, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, ker je bilo sporno vozilo v času popravila "v garancijskem roku, za kar ima pritožnica ustrezno dokumentacijo, ki jo po potrebi lahko predloži Višjemu sodišču v Ljubljani".

Nasprotna stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Glede na 2. odst. 498. čl. ZPP/99 je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka se je že v postopku pred sodiščem prve stopnje sklicevala na garancijo, ko je na glavni obravnavi navajala, da je šlo za popravilo avtomobila v enoletnem garancijskem roku, "za kar sicer dokazov nima" (zapisnik o glavni obravnavi z dne 1.2.1999 - redna št. 8 spisa). Do navedene (nedokazaneđ) trditve tožene stranke se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno opredelilo in se sodišče druge stopnje, v izogib ponavljanju, na njegove razloge sklicuje. Sicer pa tožena stranka tudi pritožbi ni priložila nikakršnih dokazov za svoje trditve; a četudi bi jih, bi jih pritožbeno sodišče zaradi pravila iz 1. odst. 496.a čl. ZPP/77, ne moglo upoštevati. V pritožbenem postopku v gospodarskih sporih se namreč lahko predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Pritožbena navedba o predložitvi ustrezne dokumentacije "po potrebi" pa si posebnega pritožbenega odgovora niti ne zasluži. Sicer pa je, glede na materialnopravne določbe, potrebno pritožnico opozoriti še na naslednje: Po določilih, ki v okviru kupoprodajne pogodbe urejajo garancijo za brezhibno delovanje prodane stvari (glej 501. - 507. čl. ZOR), gre zahtevek iz garancije kupcu vedno zoper prodajalca stvari, ki je bila predmet kupoprodajne pogodbe. V obravnavanem sporu pa je bila tožeča stranka, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, podjemnik, ki je po opravljeni delovršni pogodbi na podlagi 600. čl. ZOR zahteval plačilo za opravljeno delo.

Tem dejstvom tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala in teh ugotovitev tudi s pritožbo konkretno ni napadla.

Zato tudi ni razumljivo njeno sklicevanje na garancijsko jamčevanje (v času, ko je dala tožeči stranki avtomobil v popravilo), saj ni zatrjevala, da bi šlo za vozilo, ki bi ga od nje tudi kupila.

Ker je sodišče prve stopnje na podlagi (zatrjevanih in) ugotovljenih dejstev v sporu materialnopravno pravilno presodilo in pri tem ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP/77).