Jedro

Skladno z določilom 22. a člena ZPND se za postopek odločanja o ukrepih po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno. Tožena stranka se tako v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na IX. poglavje tarifnega dela OT, ki določa vrednosti za posamezno odvetniško storitev za nepravdni postopek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je izpodbijanim sklepom tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki A. A. priznala nagrado in potrebne izdatke v višini 379,32 EUR, povečano za 22 % DDV, kar skupno znaša 462,77 EUR, višji zahtevek pa je zavrnila.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopkih, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik. Tožnik je predložil stroškovna zahtevka po napotnici in zahteval nagrado in potrebne izdatke s povečanim 22 % DDV v skupni višini 1400,00 EUR. Tožena stranka je zahtevku delno ugodila. Tožniku je za posvet z upravičenko priznala nagrado v višini 50 točk, za sestavo in vložitev predloga po 19. členu ZPND, ki hkrati zajema predlog za oprostitev plačila sodne takse, v višini 100 točk, za sestavo in vložitev treh pripravljalnih vlog v skupni višini 300 točk, za zastopanje upravičenke na prvem naroku nagrado v skupni višini 100 točk, za elektronsko komunikacijo nagrado v višini 25 točk, za sestavo in vložitev umika predloga nagrado v višini 25 točk in za soglasje za mediacijo nagrado v višini 10 točk. Priznala mu je še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 22,2 točke, skupna višina nagrade tako znaša 379,32 točk ter DDV v višini 83,45 točk, kar skupno znaša 462,77 EUR.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka v zavrnilnem delu ravnala napačno, ker mu ni priznala vseh priglašenih stroškov. Neupravičeno mu ni priznala večjega števila vlog. Šlo je za zelo kompleksen postopek. Osnovna nagrada bi morala znašati 300 točk, za prvo pripravljalno vlogo 300 točk, za drugo 225 točk in tretjo 150 točk, za narok 300 točk. Tožnik si je izmenjal približno 100 mailov glede konkretnega spora in opravil 20 pogovorov po telefonu ter 6 sestankov v pisarni. Nadalje se sklicuje na to, da je drugim izvajalcem brezplačne pravne pomoči bila v celoti priznana nagrada, kar je v odnosu do njega diskriminatorno. Izpodbijani sklep je tudi neobrazložen, saj je tožena stranka povsem pavšalno navedla, da drugi priglašeni stroški niso bili potrebni. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in mu prizna nadaljnjih 998,50 EUR, podrejeno pa, naj vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da pri svoji odločitvi vztraja.

5. Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo tudi upravičenko A. A., ki pa na tožbo ni odgovorila.

6. Sodišče je v navedeni zadevi dne 6. 6. 2022 razpisalo glavno obravnavo, ki pa se je ni udeležila nobena od vabljenih strank, zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave. Tožena stranka in stranka z interesom sta se sicer glavni obravnavi odpovedali, vendar se ji ni odpovedala tožeča stranka, ki se na poziv sodišča ni odzvala, zato sodišče glavne obravnave ni preklicalo.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je med strankama sporen izpodbijani sklep v zavrnilnem delu, ker tožena stranka ni tožniku v celoti priznala stroškov za storitev brezplačne pravne pomoči, kot jih je zahteval v upravnem postopku. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka za posamezno storitev tožniku priznala nižje stroške, kot jih je zahteval, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla, na katero tarifno številko iz Odvetniške tarife se je oprla pri izračunu za stroške za posamezno storitev, zato je sodišče v upravnem sporu ugotavljalo, ali je odmera stroškov s strani tožene stranke v skladu z določili Odvetniške tarife.

9. Skladno z določilom 22. a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini se za postopek odločanja o ukrepih po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno. Tožena stranka se tako v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na IX. poglavje tarifnega dela Odvetniške tarife, ki določa vrednosti za posamezno odvetniško storitev za nepravdni postopek. Iz navedenega razloga sodišče ne sledi tožbenim navedbam, da bi bilo potrebno uporabiti tarifno številko 18, saj se le ta nanaša na pravdni postopek.

10. Tožena stranka se sklicuje na tarifno številko 23, ki se nanaša ne samo na postopke za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti, ampak tudi na druge nepravdne postopke. Tako je pravilno odmerila stroške za vložitev predloga po 19. členu ZPND, ko je priznala nagrado v višini 100 točk, pravilno se je sklicevala na to, da za pripravljalne vloge pripada prav tako za vsako po 100 točk, kar je skupno 300 točk. Nadalje je pravilno odmerila tudi stroške za prvi narok, ko je prav tako priznala nagrado v višini 100 točk. Pri stroških za posvet za upravičenko se tožena stranka sklicuje na tarifno številko 39/1 (prva alineja), priznanih je bilo 50 točk (2x25 točk za vsake začete pol ure posveta), kar je v skladu z navedeno tarifno številko. Prav tako je bila pravilno odmerjena nagrada za elektronsko komunikacijo z upravičenko in pooblaščencem nasprotnega udeleženca v skupnem trajanju do pol ure nagrada v višini 25 točk (50 točk x ½), saj tarifna številka 46 določa, da se odmeri za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, za vsake začete pol ure po 50 točk. Pri odmeri stroškov za sestavo in vložitev umika predloga se tožena stranka sklicuje na tarifno številko 39/3 Odvetniške tarife, ki določa za obrazložene dopise 50 točk, v konkretnem primeru, ker gre za storitve brezplačne pravne pomoči je to 25 točk (50 točk x ½). Prav tako se tudi pravilno sklicuje za odmero stroškov pri soglasju za mediacijo na tarifno številko 39/4, ki določa, da se za kratke dopise in obvestila odmeri 20 točk, v konkretnem primeru, ko gre za storitev brezplačne pravne pomoči, je to polovični znesek (peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu), torej 10 točk. 11. Sodišče tako pri odmeri stroškov ni ugotovilo, da bi tožena stranka storila kakršnekoli nepravilnosti, saj je njena odmera stroškov v skladu z Odvetniško tarifo. Iz navedenega razloga so tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka priznati višje stroške za odvetniške storitve, neutemeljene. Iz navedenega razloga je tudi tožnikov predlog v tožbi, koliko točk bi mu moralo biti priznanih, neutemeljen.

12. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da naj bi bil tožnik diskriminiran glede na ostale izvajalce brezplačne pravne pomoči, saj te tožbene navedbe tožnik ni konkretiziral, razen tega pa sodišče v konkretnem primeru presoja le zadevo, ki je predmet tega upravnega spora in so tožbene navedbe o tem, koliko je bilo priznanih točk v drugih zadevah, nerelevantne.

13. Tožena stranka sicer v izpodbijanem sklepu res ni za vsako storitev posebej obrazložila, zakaj je priznala manjše število točk, kot je bilo priglašenih, vendar je za vsako storitev navedla, na katero tarifno številko je oprla znesek, ki ga je odmerila tožniku, zato se izpodbijani sklep da preizkusiti.

14. Glede na vse navedeno je odločitev tožene stranke pravilna, zaradi česar je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

15. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.